Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca, v katero se je spet vrnil najboljši slovenski igralec Bojan Tokić, bo v torek odigrala prvo tekmo kvalifikacij za evropsko ekipno prvenstvo leta 2017. V Dzialdowu se bo pomerila proti reprezentanci Poljske, v ekipi pa sta poleg Tokića še mlada Darko Jorgić in Deni Kožul.
Slovenija tekmovanje začenja z gostovanjem pri Poljski, ki je tudi prvi favorit skupine. “Poljaki, ki so se na olimpijskih igrah uvrstili med 16 najboljših ekip, so najmočnejši, a to ne pomeni, da gremo na Poljsko z belo zastavo. Poskušali bomo iztržiti, kar se bo dalo,” je napovedal prvi slovenski lopar Tokić, ki pa vseeno meni, da je realnost slovenske reprezentance boj za drugo mesto in dodatne kvalifikacije: “Mislim, da smo močnejši od Belgije, čeprav je ta na kakovostni lestvici pred nami.”
Tokić bo v reprezentanci mentor mlajšima in zelo nadarjenima Jorgiću in Kožulu, nad katerima je navdušen in verjame, da lahko skupaj poskrbijo za odmevne dosežke: “Škoda je le, da je med nami taka razlika in da ne bomo mogli dlje igrati skupaj. Da pa smo že zdaj lahko nevarna reprezentanca, pa bomo poskušali dokazati že v teh kvalifikacijah,” zatrjuje Novogoričan.
Optimizem gradi tudi na svoji formi, ki je odlična, v zadnjih 18 dvobojih je le dvakrat izgubil, na olimpijskih igrah ga je premagal izvrstni Nemec Dimitrij Ovčarov, v nemški ligi pa z nemški obrambni igralec Ruwen Filus. V zadnjem krogu nemškega prvenstva, v katerem je njegov je premagal 18. igralca sveta Simona Gauzyja. “Zadržal sem visoko raven svoje igre, mogoče sem malce slabši kot v Riu, za kar so kriva potovanja in naporen ritem tekmovanj. Manjka malo svežine, upam, da si mi bo do oktobrskega evropskega prvenstva povrnila, hkrati pa, da bo forma do takrat ostala,” se nadeja Primorec.
Na začetku klubske sezone je sicer dobil neugodno novico, da bo v ekipi Saarbrückna šele četrti igralec, a do zdaj je na tretjem položaju odigral vse tekme in to zelo uspešno. “S tem, da sem v klubu četrti igralec, se ne obremenjujem. Sem kmečki fant, nisem zvezda, zato me je klub prosil, če lahko hkrati v drugi ligi igram tudi za naše drugo moštvo, kar pomeni, da sem na papirju v prvi ekipi četrti igralec. Tiago Apolonia, ki sem ga na olimpijskih igrah premagal, Patrick Franziska in Patrick Baum, so zvezde, ki v svoje pogodbe izsilijo manjše število tekem in podobne stvari, to pa ni moj princip. Nisem jezen, svojemu klubu bom vedno hvaležen, za to, kar je storil zame, tudi, če bom moral v drugi ligi pomagati mladim fantom.”
FOTO: Sportida.com