Skoraj osem mesecev po tihem predčasnem zaključku zanj skromnega londonskega poglavja je Unai Emery izbral nov izziv. Štiri leta po selitvi iz Seville v Pariz se vrača v domače nogometne vode, kjer bo odslej skušal spretno pluti na čelu Rumene podmornice. Sprejel je priložnost, ki mu nudi vse pogoje in mu omogoča odlično izhodišče za povrnitev v zadnjih letih skrhanega trenerskega ugleda.
Španska javnost še danes ne more pozabiti, kako ga je uprava Paris Saint-Germaina spomladi 2018 meni nič tebi nič »nepravično in brez tehtnega razloga« neusmiljeno nogirala navzlic sedmim lovorikam v dveh sezonah, v katerih mu z eno najdražjih zasedb na svetu ni uspelo vtisniti mednarodnega pečata. Pot na evropski nogometni Olimp sta mu preprečila prav zgodovinsko najvidnejša člana španske Primere División, Barcelona in madridski Real, ki ju bo nekdanji strateg Almeríe, Valencie in Seville ponovno pobliže srečeval. V za 48-letnika dobro znanem vrtincu La Lige je v preteklosti zabeležil zavidljivo rezultatsko uspešnost: 154 zmag na 323 preizkušnjah (povprečje 1,7 točke na tekmo).
Bivši nogometaš je po neizstopajoči vsebini na igriščih sprejel eno najboljših življenjskih odločitev in izbral karierni preskok, ki ga je postopoma izstrelil v središče pozornosti širše strokovne javnosti. Trenerski pedigre je sprva gradil v nižjih ligah. Junija 2006 je bil s papirnatim palčkom Lorco zgolj štiri leta od ustanovitve kluba na pragu meteorskega preboja med domačo nogometno smetano. »V kratkem času smo se skoraj dotaknili zvezd, a nogomet je znova potrdil svojo nepredvidljivost in skrivnostnost, kar kot trener še posebej občutiš,« je v času priprav pred zadnjo sezono (2011/12) pri Valencii poudaril v pogovoru z novinarjem Romainom Molino, ki je januarja 2017 objavil imenitno in vsebinsko nadvse bogato temnolasčevo biografijo z naslovom ‘Unai Emery – El Maestro’. »Vedno in na vsakem koraku moraš biti pripravljen na vse in se s 100% osredotočenostjo lotevati vsake malenkosti. Če v tej vnemi le malo popustiš, je padec neizbežen. Danes se zdi, da rastem in dozorevam, a dobro vem, da se bo ta krivulja vzpona nekoč zaustavila. Voditi moštvo pomeni vsakodnevni boj, da v očeh drugih (p)ostaneš dragocen in nezamenljiv.« Prav »dragocen in nezamenljiv« je od petka v očeh članov uprave in navijačev Villarreala, s katerim je sklenil triletno sodelovanje.
Pripravljen na novo spogledovanje z Evropsko ligo
S petim mestom v nedavno sklenjeni sezoni španskega prvenstva so si Rumeni zagotovili vstopnico za šesti evropski nogometni ples v zadnjih sedmih letih. Liga Evropa in Unai Emery sta v preteklosti stkala posebno vez. Baskovski trener tekmovanje pozna do obisti. S Sevillo je trikrat zapored dvignil drugo najbolj cenjeno lovoriko na stari celini (2014-2016), v poldrugem letu pri Arsenalu se je prav tako prikradel v finale, a mu je maja lani v Bakuju načrte prekrižal mestni tekmec Chelsea (poraz 1-4). Niti Villarreal ni zelenec v objemu naslednice rajnkega pokala Uefa in je spomladi 2016 obstal v polfinalu.
Za »Amarillos« je bil tedaj s skupnim izidom 3-1 premočan Kloppov Liverpool, a so razkošje Emeryjevega pečata dodobra spoznali nekaj tednov zatem, ko je temnolasi strateg s Sevillo v velikem finalu v Baslu s 3-1 Rdečim preprečil pot na vrh. V novi sredini si bo Rumeno podmornico trudil povesti v prvi evropski finale v slabih sto let dolgi klubski zgodovini. Veliki finale Evropske lige 2020/21 bo odigran na moderni Areni Bałtycka v Gdansku. Prav na poljskih tleh se Emery odlično počuti. Konec maja 2015 se je s Sevillo po zmagi nad Dniprom (3-2) v Varšavi drugič dotaknil evropske srebrnine. Razlog več in dodaten motiv za ponovitev velikega uspeha.
Konec komunikacijskih šumov
Emeryjevi obe tuji pustolovščini, najsibo v Parizu ali v Londonu, sta se končali s predčasnim slovesom. Ob povprečni vsebini na igriščih sta se njegov vstop tako v francosko kot v angleško govorno okolje zanj zdela prezahtevna. Z neveščim izražanjem v tujih jezikih je v javnosti nemalokrat vzbudil zasmehovanje. Pri PSG je s plastenkami z vodo želel ponazoriti konkurenčnost znotraj moštva, pri Arsenalu si je prislužil vzdevek »Good Ebening«. Zdaj prihaja v okolje in pokrajino, ki ju pozna kot lasten žep. Pri Villarrealu bo edino merilo njegove uspešnosti znova vsebina na igrišču in ne več jezikovna gibkost, povezana s spretnostjo, kako čim bolje zakriti značilen romanski naglas.