Maximilian Klein, predstavnik za mednarodno sodelovanje v Združenju nemških športnikov, je izrazil kritične misli o Belorusiji kot soorganizatorici svetovnega prvenstva v hokeju na ledu prihodnje leto, saj tam potekajo protesti proti oblasti. Dvom o možnosti izvedbe tekmovanja v Belorusiji je izpostavil že predsednik latvijske vlade Krisjanis Karins.
Belorusija in Latvija bosta po načrtih prihodnje leto med 21. majem in 6. junijem skupaj pripravili hokejsko svetovno prvenstvo. Dolgoletni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na volitvah 9. avgusta po uradnih izidih slavil s kar 80 odstotki podpore, izvolitev pa je sprožila val protivladnih protestov, kakršnih v Belorusiji po razpadu Sovjetske zveze še ni bilo, ter ostre odzive oblasti.
“V Belorusiji so tudi športniki in drugi iz športnih krogov tarče represije oblasti, ta čas je okrog 60 dokumentiranih primerov. Obenem so vodilni politični predstavniki, odgovorni za nasilna dejanja, tudi na vodilnih položajih v športnih organizacijah,” je dejal Klein v pogovoru za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitunga. Lukašenko je med drugim tudi predsednik domačega olimpijskega komiteja.
Predsednik latvijske vlade Karins je že večkrat izrazil dvom o možnosti, da bi lahko Latvija skupaj z Belorusijo gostila SP ter izpostavil, da bi morali začeti pogovore o možnosti izvedbe srečanja 16 najboljših reprezentanc sveta drugje, ne pa v Minsku.
Pri tem je izpostavil varnostne razloge, ki bi lahko marsikatero reprezentanco odvrnile od potovanja v Belorusijo, pa tudi dvomljivo spopadanje s pandemijo novega koronavirusa v tej državi.
Latvija in Belorusija sta organizacijo za prvenstvo dobila leta 2017, ko sta skupaj ugnali finsko kandidaturo.
Vir: STA
Foto: Šport TV