Avtor: Nejc Mravlja
18. 3. 2021, 10.08
Po pretežno samozadovoljujoči evropski Superligi je na površje prilezla še ena jara kača, ki na stari celini prebiva že vrsto let in sem ter tja pogleda iz svoje udobne luknje. Gre za nov megalomanski projekt, ki bi lahko na novo premešal karte v hierarhiji najpopularnejše športne panoge. Takoj po prelomu tisočletja na valu uspešne organizacije Eura 2000 so se iz ust predsednikov največjih belgijskih in nizozemskih klubov (Anderlecht, Brugge, PSV, Ajax idr.) pojavili klici po spremembi ligaških tekmovanj v luči vzpostavitve čezmejnega super prvenstva, ki bi združevalo med 16 in 18 klubov obeh držav, predvsem pa zagotavljalo večjo tekmovalnost, mednarodno konkurenčnost in poskrbelo za višjo medijsko prepoznavnost.
Gospodarski in športni motiv
Po mnenju večine zagovornikov bo rast zanimanja javnosti vplivala na dvig prihodkov iz naslova televizijskih pravic (po zadnjem dogovoru, veljavnem do poletja 2025, nizozemska Eredivisie generira 80, belgijska Jupiler Pro League pa 103 milijone evrov na leto). Utemeljitelji za zdaj še mrtvega regionalnega tekmovanja so si za cilj vzeli približek k trenutnim francoskim vsotam (332 milijonov, za kolikor se je – na leto – izpogajal novi stari lastnik pravic Canal +, ki je prejšnji mesec rešil kočljiv položaj po neslavnem propadu dogovora s skupino Mediapro). V 30-milijonsko tržno jabolko na ozemlju dveh največjih držav Beneluksa bi v lovu na zanimivo poslovno priložnost lahko ugriznil marsikateri vlagatelj ali ponudnik televizijskih pravic. Ker Eredivisie in Jupiler Pro League že zdaj uživata zavidljivo popularnost in sta gospodarsko donosni, bi se težko izognili ugotovitvi, da bi potencialna združitev na vpletene vsekakor ugodno vplivala.
Na objavo torkove novice so se hitro odzvali tudi športniki. Selektor reprezentance Rdečih vragov Roberto Martínez je za belgijsko nacionalno televizijo potrdil privrženost omenjenemu projektu in dodal, da »bo BeNeLiga okrepila in izboljšala raven nogometa v obeh državah. Zamisel ima veliko prednosti. Potrebno bo pretehtati vse možnosti in na čim lažji in vsem razumljiv način obetavno vizijo tudi udejanjiti. Menim, da bi tekmovanje z najmočnejšimi belgijskimi in nizozemskimi klubi pomenilo ‘win-win’ situacijo za vse.«
Uefino vihanje nosu
Ključna prelomnica se ta hip zdi dejanska izvedba tekmovanja. Poglavitna dilema ob sprejemljivosti BeNeLige za navijače in javnost se dotika upoštevanja Uefinih tekmovalnih pravilnikov. Evropska nogometna zveza v svojih aktih namreč prepoveduje idejo o čezmejnem povezovanju nacionalnih lig. Izjeme, kot sta Monaco v francoski Ligue 1 ali Swansea v angleški Premier League, sta posebna primera klubov, ki domačih tekem ne igrata na ozemlju sedeža tekmovanja, ampak delujeta kot pridružena člana združenja (Lige) profesionalnih klubov države organizatorice. Monaco je pripoznala francoska nogometna zveza (FFF), zato lahko institucija iz kneževine zastopa francoske barve v mednarodnih tekmovanjih, Swansea pa je odvisen od angleške (in ne valižanske) Lige.
Kar zadeva BeNeLigo, bi belgijski predstavniki ostali belgijski, nizozemski pa nizozemski. Kaj pa Evropa? Koliko vstopnic v mednarodne plese bi enim in drugim pripadlo v novem prvenstvu? Bi klubi, ki bi ostali v domačem tekmovanju – zunaj BeNeLige –, še lahko upali na preboj med evropsko smetano? Določila Uefe so jasna: krovna nogometna organizacija na stari celini ne sme deliti vstopnic belgijskim, nizozemskim in belgijsko-nizozemskim kandidatom hkrati. Nastala bi tako organizacijski kot strukturalni problem. Ob tem velja poudariti, da bi Uefina zelena luč za BeNeLigo pomenila uresničitev meddržavnega prvenstva in potrditev ideje, da se države odslej lahko poljubno dogovorijo za izvedbo skupnega tekmovanja/lige, kar bi na široko odprlo vrata evropski Superligi, težnji nekaterih klubskih velikanov in poskusu, ki ga s sodelavci v vrhu nogometnega hegemona na stari celini zvesto in odkrito zavrača Aleksander Čeferin. Uefa si v luči visokih tveganj po izgubi ugleda in kredibilnosti morebitnega zdrsa v obliki zatiskanja oči v tem primeru ne more in noče privoščiti.
Se bo usodno umešala politika?
Nemalo strokovnih opazovalcev je prepričanih, da je projekt BeNeLiga, podobno kot Superliga, ki jo z ozkim krogom somišljenikov odkrito zagovarjata Juventusov predsednik Andrea Agnelli in Realov baron Florentino Pérez, zgolj posledica interesov najbolj vplivnih ljudi v belgijskem klubskem nogometu. Ti so v torek enoglasno potrdili izvedbo študije o BeNeLigi. V primerjavi s preteklimi podobnimi poskusi, ki jih je zagovarjala le peščica, je škarje in platno tokrat v roke vzela Liga. Z dejansko razvojno naravnanimi nameni sooblikovati boljši nogometni jutri ali projekt dokončno vreči z delovne mize v koš za smeti?
Ambivalenten odgovor je ponudil predsednik združenja belgijskih profesionalnih klubov Pierre François. »Čaka nas analiza in podroben pregled zanimivega osnutka. Se bo uresničil ali ne, je še prezgodaj ugotavljati. Doslej je za idejo stalo pet belgijskih in šest nizozemskih klubov, odslej pa bo upravni odbor Pro League pretresel zajeten dosje in iz njega skušal izluščiti najboljše za vse. Tudi ob tem vprašanju želimo stati za našimi interesi. Projektu bomo pritrdili le, če se bodo vse vpete strani ob uresničitvi počutile zmagovalke.« Dejansko to pomeni, da javnost še nekaj časa ob vikendih ne bo spremljala dvobojev Ajax-Anderlecht, PSV-Brugge, Feyenoord-Genk ali AZ-Standard. Torkovo glasovanje je bilo bolj posvetovalnega pomena z namenom zatreti elan in preambicioznost nekaterih separacionističnih teženj, predvsem pa s ciljem prevzeti krmilo in nadzor nad projektom. Za zdaj torej nikakor še ni o govora o dejanski vzpostavitvi in zagonu čezmejne BeNeLige. Nasprotniki bodo tako vsaj še pet let mirno spali in uživali v lepotah tradicionalnih Jupiler Pro League in Eredivisie.
Foto: Šport TV
