Avtor: Rok Grilec
13. 12. 2016, 18.18
“Noro. Prišel je skoraj ves klub in res sem presenečen. Počasi dojemam, kako pomembna je ta medalja,” je vidno ganjen po vrnitvi v Slovenijo dejal Stevens in priznal, da je po dolgi poti tako utrujen, da si pravzaprav želi le posteljo, a ta bo morala počakati, saj ima danes že načrtovane številne obveznosti.
Seveda ni mogel mimo finala, za katerega pravi, da je bil zanj sproščen in zabaven. Posebej vesel je bil, da sta ga na tekmi spet spremljala starša. “Jaz sem plaval na osmici, moja mama je sedela v prvi vrsti in skozi celoten nastop sem jo slišal, kako je vpila,” je o svojem najglasnejšem navijaču povedal študent univerze Tennessee. Starša sta bila na tekmi tudi maja v Londonu, kjer je Stevens postal evropski podprvak in takrat jima je plavalec ob 22. obletnici tudi posvetil medaljo: “Tokrat bi jo kar slovenskemu plavanju, da nadaljujemo tradicijo in ostajamo konkurenčni tudi na svetovni ravni.”
Konkurenca na tekmi je bila izjemna, saj so bili prisotni prav vsi plavalci, ki so v življenju že prebili magično mejo 26 sekund, manjkal je le olimpijski prvak na 100 m prsno Britanec Adam Peaty. Zato je bilo še bolj pomembno, da je Stevens ostal zbran: “Najbolj pomembno v sprintu je, da si natančen. Napaka pomeni desetinko sekunde, v finalu pa smo bili od drugega do zadnjega mesta vsi v treh desetinkah. Napaka se pozna in lahko pomeni izgubljeno odličje.”
Njegova prednost je bila tudi, da je bil novinec na tekmi: “Konkurenca me je morda poznala po skoku na EP, kjer sem prehitel tudi svetovnega rekorderja Peatyja, a v resnici sem jo presenetil. Vesel sem tudi, da ni odločal le skok, saj sem bil izjemen na drugih 25 metrih, kjer sem na drugi dolžini bazena prehitel tekmece. Prav start v finalu ni bil optimalen.”
Sicer pa Stevens poudarja, da je zanj ob športu izredno pomemben tudi študij: “Prav zdaj sem opravil šest izpitov, vse v zadnjem tednu pred SP. Osebno mi res veliko pomeni, da mi gre dobro tudi v šoli.” Do danes pa prav tako ni obžaloval odhoda v ZDA: “Tam sem dobil vizijo in motivacijo ter si tako lahko zastavil cilje, ki jih ljudje težko dosežejo. Pri sebi zdaj vem, kaj lahko dosežem, in vem, zakaj delam na treningu.”
Leto 2016 se za Stevensa končuje s tremi drugimi mesti, saj je bil srebrn na SP, EP in na prvenstvu NCAA. Za leto 2017 si je zato zaželel: “Da ne bom samo drugi. Največja tekma bo SP v Budimpešti, kjer si na 50 m prsno želim finale, pa tudi velik napredek na 100 m prsno. V Kanadi sem imel v tej disciplini nekoliko ponesrečen start, a vseeno sem svoj osebni rekord popravil za dve sekundi. Morda sem v predtekmovanju plaval preveč na silo, namesto da bi sproščeno in samozavestno. A rezultat se že kaže.”
Pravega počitka za 21-letnika po SP ne bo. Že v sredo se odpravlja na tekmo v madžarski Györ. Šele nato ga čaka nekaj prostih dni s prijatelji: “Seveda pa moram tudi trenirati, preden se vrnem v ZDA, saj je to zimsko obdobje za nas zelo pomembno.”
Foto: Sportida.com
