Avtor: Nejc Mravlja
20. 12. 2022, 13.33
Tudi El Fideu je uspelo. 34-letnik je zajetni zbirki naslovov dodal še zadnjega manjkajočega in to na tekmi, kjer je ponovno opozoril na svojo prepoznavno mešanico neizmernega talenta in z žulji ter modricami izbrušenega uličarskega pobalinstva. Za igralca, ki je v izločilnih bojih pravkar sklenjenega svetovnega prvenstva do nedeljskega finala zbral le dobrih deset minut na dvoboju z Nizozemsko, je proti Franciji potreboval zgolj dobro uro, da je sotrpine usmeril na pot k težko pričakovani tretji zvezdi. Ta se mu je po imenitnih, za nekatere celo lebdečih predstavah nasmihala že osem let prej v Braziliji, a mu je nastop v finalu proti poznejši zmagovalki Nemčiji preprečila poškodba.
»Ne morem pojasniti sreče in veselja, ki ju čutim in bi ju rad delil z družino ter bližnjimi. Hvaležen sem za priložnost, da smo zmogli popraviti vtis po bolečem izkušnji iz leta 2014,« je po tekmi v solzah priznal najslavnejšemu argentinskemu pobiralcu izjav ob robu igrišča Titiju Fernándezu. Orošen obraz je Di Marío spremljal malodane ves večer. Od fantastičnega zadetka ob koncu prvega polčasa do poznih nočnih ur, ko je Argentina po dveh zapravljenih vodstvih in izžemajočem izvajanju enajstmetrovk končala 36-letni urok in znova postala planetarna kraljica. Pot iz globočin na vrh je zaznamovala tudi člana Juventusa, ki je šele poldrugo uro pred startom odločilnega dvoboja izvedel za uvrstitev v začetno postavo. Di Maríe in soigralcev nista zmedli niti dve francoski izenačenji. Argentina si je kmalu po začetnem pisku Szymona Marciniaka prisvojila taktirko in jo navzlic tekmečevi upornosti uspešno vihtela do dobitnega zaključka. Zgodba, ki pooseblja El Fideovo reprezentančno poglavje.
Finali kot poslastice
Zvest ljubitelj mate čaja je z golom proti branilki najbolj cenjene reprezentančne lovorike nadaljeval znamenito tradicijo … svojo tradicijo. Ponovno je zadel na tekmi, ki je njegovi izbrani vrsti prinesla finalno zmago. Olimpijske igre 2008? Dosegel je edini gol na tekmi z Nigerijo. Copa América 2021? Postal je strelec edinega zadetka proti gostiteljici Braziliji. Finalissima 2022? Že res, da ni bil edini junak, a je Argentini v veliki meri omogočil prepričljivo slavje na junijskem dvoboju aktualnih celinskih prvakov z Italijo (3-0).
Iznajdljivemu levičarju je v nedeljo uspela še ena v nizu odmevnih predstav na velikem odru. Selektor Lionel Scaloni mu je prekanjeno namenil vlogo tekmečevega nadlegovalca ob stranski avt črti, za kar se je Di María nadrejenemu imenitno oddolžil. Ob Messiju edini »preživeli« iz olimpijskega finala 2008 se je Scaloniju zdel idealen za paranje živcev desnemu robu francoskega obrambnega bloka, kar je najmlajši selektor na katarskem mundialu po finalu jedrnato razložil. »S Koundéjem Francija ne napada veliko. Če bi se lotili leve, kjer v sprintih dominira Théo Hernández, bi tvegali preveč … Mac Allister je vešče in vestno napadal sredino, kamor je napeljeval Koundéja, posledično se je na krilu odprlo dovolj prostora Di Maríi, ki je pogosto ostal sam …«
V svojem po vsej verjetnosti zadnjem reprezentančnem nastopu s častitljivo številko 129 je bivši ideolog igre Paris Saint-Germaina vrtel nebogljenega Julesa Koundéja, k prekršku za enajstmetrovko napeljal Ousmana Dembéléja in podžgal vročično argentinsko navijaško vojsko, ki je med molitvijo k nogometnim nebesom na El Fidea že skoraj pozabila. Simbolično je Di Maríev odhod z igrišča na zapuščeni levi strani pustil nemalo praznine in je sovpadel z začetkom francoskega povratka.
Ko potegnemo črto, je bil v trenutku polaganja računov ponovno poleg. 34-letnik je v jeseni odmevne športne poti zbirki nepozabnih dosežkov na antološki tekmi, ki smo jo mnogi označili za najboljši finale svetovnih prvenstev, dodal še najbolj prestižen reprezentančni mejnik. Za slovo od svetega belo-modrega dresa ne bi mogel izbrati primernejšega trenutka. Ángel Di María bo potegnil zastor čez dobrih 14 let izjemne kariere v domači izbrani vrsti in dresa s pravkar dodano tretjo zvezdo, čeprav jo je sooblikoval, ne bo več oblekel. V očeh podpornic in privržencev Albiceleste bo za vedno ostal junak, ikona, nesmrtnež. Če se malce poigramo z njegovim vzdevkom, ki po slovensko pomeni špaget: imenovati se El Fideo človeku še ne preprečuje veličine.
View this post on Instagram
Foto: AP Photo/Manu Fernandez via Guliver Images
