Avtor: Nejc Mravlja
22. 1. 2019, 08.17
Nedelja, stadion Benito-Stirpe v Frosinoneju. Ura še ni kazala 14:30, ko je zadnjič rezko odzvenela piščalka sodnika Danieleja Chiffija. Trener Atalante Gian Piero Gasperini je kazal videz zadovoljnega moža, v katerem se je ponos mešal z nadzorovano radostjo. Pomirjenost s kančkom zrelosti je združil v veder, a ne evforičen izraz na obrazu. 60-letnik je ostal zvest tradiciji: flegmatičnost vselej zasenči s skromnostjo. A zanjo tokrat ni bilo prostora. Na travni ruši predzadnje ekipe na lestvici je njegova Atalanta odigrala eno najpopolnejših tekem sezone, obenem pa dosegla svojo rekordno gostujočo zmago v elitnem domačem ligaškem plesu.
Izid 0-5 bi lahko opisali kot plod ekipne igre, prepričljivosti v dvobojih, zglednega izkoriščanja nasprotnikovih pomanjkljivosti in jasno izražene napadalne ustvarjalnosti. Slednjo je znova poosebil mož, s katerim se noben branilec v najmočnejšem tekmovanju na Apeninskem polotoku ne želi soočati. Duván Zapata. Da, Duván Zapata. Tisti 189 cm visoki Kolumbijec, »Il Panterone« (sl. panter), ki je osojno stran italijanske prve lige zamenjal s prisojno in ga je lokalna javnost vse od leta 2013 do danes spoznala do obisti. V tej sezoni je dokončno ponotranjil odlike najboljših strelcev, ne da bi pred tem na to kogar koli opozoril.
Trinajst zadetkov na sedmih tekmah
Nedeljsko popoldne je zaznamoval z desnico, levico in dvakrat z glavo. Demonstracija napadalčeve večplastnosti in izdatnih muk za v tej sezoni sila prepustno toskansko obrambo. Ta je ob hitro izraženi moči in hladnokrvnosti tekmečeve postavitve 1-3-4-2-1 hitro kapitulirala. Zmerno nasmejani Gasperini je po koncu tekme za italijanski Sky Sports navdušeno razlagal, da je Zapata »že proti Napoliju, Udineseju in Sampdorii dokazal svojo pravo vrednost« in dodal, da »mu v našem klubu od začetka ni šlo. Še posebej to velja za kondicijsko plat. Nato smo ga premestili v konico napada, kjer je postal neprizanesljiv do nasprotnikov. V njegove odlike nismo nikdar dvomili, kar nam je vrnil z zares izjemno stanovitnim nizom.« Zahtevnega uvodnega obdobja prilagajanja na novo okolje ne zanika niti Duván: »V klub sem prišel utrujen, prilagoditi sem se moral novim idejam in konceptom, ki jih pred tem v desetih letih kariere nisem spoznal.«
Zato ni presenetljivo, da je pred odmevnim 3. decembrom 2018 in domačo tekmo 14. kroga z Napolijem zadel le enkrat. Skop učinek pred osupljivim zagonom peklenskega stroja, ki se trenutno zdi nezaustavljiv. Nadaljevanje poznamo. Trinajst golov na sedmih preizkušnjah. Dvojec proti Juventusu in nemočnemu Bonucciju, hat-trick na srečanju z Udinesejem in za nameček še nedeljski poker proti Frosinoneju, ko je postal šele tretji nogometaš Atalante s štirimi goli na posamezni prvoligaški tekmi po Poulu Rasmussenu in Hansu Jeppsonu, ki jima je to uspelo davnega leta 1952. Presežek, ki mu ga je pomagala soustvariti zmes složne dejavnosti soigralcev in tednov marljive vadbe, s katero krepi paleto odlik modernega napadalca. »Gasperini želi, da postopoma opuščam nenehno igro s hrbtom proti vratom in da obraz usmerjam proti golu, da bi čim bolje izkoriščal prazen prostor.« Še deset zadetkov ga ločuje od klubskega rekorda v prvoligaški sezoni, dela Filippa Inzaghija v prvenstvu 1996/97. Če bo ohranil trenutni ritem, mu slavnostna torta ne uide …
Nič več v senci sopriimenjaka
Zapata, ki v Bergamu igra zgolj kot posojen nogometaš Sampdorie (do konca sezone 2019/20), se je prej, kot si je predstavljal, znašel v središču pozornosti. Z bleščečo formo, ki v mnogočem sovpada z navdahnjeno in vse bolj prepričljivo igro celotnega moštva, je črno-modrim pomagal do vsaj začasnega slovesa najboljše napadalne ekipe v ligi (44 zadetkov po 20 krogih). Atalanta je na osmih tekmah vsaj trikrat kaznovala nasprotnikove obrambe, Duván pa si vrh lestvice ligaških strelcev deli s svetovno referenco za redno zadevanje, Cristianom Ronaldom, in z zimzelenim, a še kako rednim lisjakom nasprotnikovih kazenskih prostorov, Fabiom Quagliarello.
»Domači in prijatelji me kličejo Duván z naglasom na a. Tu v Italiji sem Dúvan, na kar sem se že navadil. Tudi zato na hrbtni strani dresov nosim napis Duván, kar mi je še pri Napoliju svetoval predsednik Aurelio De Laurentis z namenom, da me ljudje ne bi zamenjevali s tedanjim branilcem Milana, Cristiánom Zapato.« Brez dvoma, dandanes se nihče več ne moti. Kaže, da je pred njim in Atalanto ambiciozna pomlad. Z tremi točkami zaostanka za četrtim mestom, sopomenko za preboj v Ligo prvakov in uresničenja dolgoletnih sanj kluba, je mogoče vse. Pri tem bo veliko vlogo odigral on, ki si je tako dolgo prizadeval k priznanju uveljavitve svojih zmožnosti in neizmernega potenciala. Slednjega je v senci sotrpinov pridno loščil. Zdaj je pripravljen na novo obdobje. Strokovna javnost Zapato, podobno kot velikega perujskega pisatelja in nobelovca Maria Vargasa Lloso, označuje za Južnoameričana, ki misli evropsko. V resnici oba, tako Llosa kot Duván, vztrajata, da sta Latinoameričana, ki se v Evropi počutita kot doma. Avtorju znamenitih Vragolij modernega dekleta je že uspelo osvojiti svet. »Ustvarjalnosti se ne da priučiti. Lahko pa talentiranemu avtorju pomagaš, da v sebi odkrije, kakšen bi lahko postal.« Misel, v kateri se najde tudi kolumbijski »panter«. Tekmečeve obrambe so opozorjene. Paleto vragolij 27-letnega napadalca omejuje le nebo.
Foto: Šport TV, Twitter
