Avtor: Rok Grilec
3. 8. 2016, 13.59
Slovenija bo kot samostojna država nastopila na sedmih poletnih olimpijskih igrah. Od prvih, leta 1992 v Barceloni, je osvojila štiri zlate medalje, šest srebrnih in devet bronastih. Na zadnjih igrah v Londonu je bila bera zlato Urške Žolnir, srebro Primoža Kozmusa ter brona dvojca Iztok Čop/Luka Špik in Rajmonda Debevca.
Slovenska tekmovalna delegacija (skupaj z rokometnimi rezervisti) šteje 63 članov, najbolj vroča kandidata za medaljo pa sta judoistka v kategoriji do 63 kilogramov Tina Trstenjak, aktualna evropska in svetovna prvakinja, ter kanuist Benjamin Savšek, dvakratni svetovni podprvak. Oba bosta nastopila isti dan, v torek, 9. avgusta.
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec napoveduje šest odličij, v krogu morebitnih dobitnikov medalj se namreč omenjajo še kanuista Luka Božič/Sašo Taljat, judoistka Ana Velenšek, kolesar Primož Roglič, jadralec Vasilij Žbogar, kajakaš Peter Kauzer, kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, atletinja Martina Ratej, rokometna reprezentanca …
Osemindvajsete poletne olimpijske igre (tri so zaradi vojn odpovedali – 1916, 1940, 1944) bo gostil Rio de Janeiro, ki šteje 6,5 milijona prebivalcev, s širšo okolico kar 12 milijonov. Za varnost na igrah, na katerih bo sodelovalo 10.500 športnikov iz 206 držav, tudi reprezentanca beguncev, ki bo tekmovala pod olimpijsko zastavo, bo skrbelo 85.000 ljudi, kar je dvakrat več kot v Londonu 2012.
Na voljo bo 306 kompletov medalj, 136 v ženski konkurenci, 161 v moški in devet v mešani, stroški iger pa se gibljejo okoli desetih milijard evrov, kar je štirikrat manj, kot so pred dvema letoma porabili Rusi za zimske olimpijske igre v Sočiju. Na voljo je 7,5 milijona vstopnic, organizatorji pa pričakujejo, da bo v Rio v času iger prišlo 500.000 obiskovalcev.
Čeprav vsaj iz organizatorskih vrst veje optimizem, da bodo igre praznične, pa obstajajo tudi drugačni pogledi. Rio je igre dobil leta 2009 v konkurenci Madrida, Tokia in Chicaga. Takrat je bila Brazilija v vzponu, napovedovali so ji preboj v gospodarski vrh.
Toda v zadnjih letih se je stvar zasukala. Obtožbe o korupciji, umik tujih vlagateljev in podobno so vplivali na politično in gospodarsko krizo in nenazadnje na vzdušje javnosti glede organizacije olimpijskih iger. Prevladovalo je in še prevladuje mnenje, da so olimpijske igre ob gospodarski krizi in velikih razlikah med bogatim in revnim delom prebivalstva zgolj nepotrebno trošenje denarja.
Svoje nestrinjanje so Brazilci že pokazali s protesti ob potovanju olimpijske bakle po tej največji južnoameriški državi, pričakovani so nemiri tudi med igrami. Za nameček so igre tako kot vsak večji športni dogodek v zadnjem obdobju vabljiva tarča teroristov, ki pozivajo k opustošenju, zaradi česar so varnostne službe ves čas aktivne. Kriminal – umori, ropi, tatvine – je nekaj vsakdanjega in je tudi eden tistih dejavnikov, ki kvarijo podobo sicer slikovitega mesta.
Ob tem so organizatorje ves čas kritizirali zaradi zamud pri gradnji, onesnaženih voda v zalivu Guanabara, enem od olimpijskih prizorišč, črno piko pa ji je dodal še virus zika, ki je vsaj v tenisu in golfu poskrbel za odpovedi nekaj vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk.
Kot da to ne bi bilo dovolj, je izbruhnila še ruska dopinška afera, ki še ni končana, saj mednarodne zveze še odločajo, kateri ruski športniki bodo lahko sodelovali v Riu. Sprva je Rusiji grozila celo popolna prepoved nastopa zaradi s strani države podprtega sistemskega dopinga.
Toda vse to ne skrbi organizatorjev, ki poudarjajo, da je Rio prav zaradi olimpijskih iger doživel ogromno infrastrukturno posodobitev. “Prepričani smo, da bo to neverjetna zabava in bodo vsi uživali. Rio doživlja največjo transformacijo mesta,” pravi predsednik brazilskega olimpijskega komiteja Carlos Nuzman.
Foto: Sportida.com
