Avtor: Šport TV
27. 3. 2020, 15.48
Šport, ki je vir navdiha za človeštvo in hkrati velik posel, je zaradi nastalega položaja postal ena izmed najbolj ranljivih dejavnosti. O tem, kako bo prebrodil trenutno krizo in kaj ga čaka po njej, so na konferenci na daljavo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, danes govorili Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, Tomaž Ambrožič, naš priznani strokovnjak za športni marketing, in Boštjan Nachbar, nekdanji vrhunski košarkar in direktor sindikata igralcev košarkarske evrolige.
Strinjali so se, da se je šport, tako kot globalna družba, znašel v doslej še neznanem in negotovem položaju. Za natančne ocene je še prezgodaj, ko pa se bo položaj stabiliziral, je možnih več scenarijev. Virus je ustavil šport, kar bo s seboj zagotovo prineslo veliko slabega, je pa to tudi priložnost, da se stanje ponastavi in se iz tega razvije tudi kaj dobrega.
Šport je velik posel, a krvavo potrebuje dogodke in gledalce, ki jih sedaj ni. Kot panoga bo šport zaradi svoje specifičnosti trpel dlje in bo v težjem položaju tudi še takrat, ko se bodo razmere drugje že umirile. Tekme bodo samevale še dolgo potem, ko se bodo ljudje vrnili v službe in otroci v šole.
Na krizo se športni deležniki odzivajo zelo različno. Nekateri celo razmišljajo o nadaljevanju sezone, ni pa še enotnega pristopa klubov in panožnih zvez. Izkazalo se je, da tudi najbolj bogata tekmovanja, oziroma lige, niso imune na izpad dohodkov. Prizadeti bodo vsi vpleteni, zato bo potrebno usklajevanje, da bo slabih posledic kar najmanj. Šport se bo moral prilagoditi novim razmeram, ki bodo sledile pandemiji, še pred tem pa moramo poskrbeti, da v prvi vrsti šport preživi.
OKS-ZŠZ je že pozval državo, naj ne pozabi na šport, ki ima pri nas štiri glavne vire financiranja: javna sredstva, starše, donacije in sponzorstva ter storitve in dogodke. Prvi vir bo kot kaže ostal enak, pričakujemo pa lahko občuten upad pri preostalih, predvsem zaradi napovedane gospodarske krize. Tu bo potrebna pomoč države, da ne bo prišlo do umiranja klubov.
Ko se bo šport skušal izogniti pogubnim posledicam krize, bo to obenem tudi priložnost, da v slovenskem športu pride do sprememb na bolje. Precej rezerve je v digitalizaciji, ki na razvitih športnih trgih predstavlja pomemben del komunikacije med športi, športniki, klubi in javnostjo. Uveljaviti je potrebno nove finančne spodbude za podpornike in pokrovitelje športa, kot so davčne olajšave in razporeditev dela trošarin od določenih proizvodov. Razmisliti velja o prestavitvi pristojnosti za odločanje o športu od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport na samostojno telo (denimo Urad za šport). Zaostrene tržne razmere lahko klubi izkoristijo za novo usmeritev v bolj zdravo in trajnostno delovanje. Korak ali dva nazaj, ki ga je povzročila pandemija, se da izkoristiti tudi zato, da se bo v prihodnosti lažje korakalo naprej.
Gostje konference so se sicer strinjali tudi, da sta šport in družba v času velike negotovosti, saj nihče ne more z gotovostjo trditi, koliko časa bo kriza trajala in kako se bo odvijala situacija s širjenjem omenjenega virusa. Zavedajo pa se, da so pri reševanju krize tudi pomembnejše stvari od (poklicnega) športa, a opozarjajo, da ima ta vendarle ogromno pozitivno vlogo v družbi, ki je ne gre prezreti.
Celotna konferenca je na voljo tukaj:
Foto: Fulicer/Getty Images
