Pet let in pol po zadnjem nastopu v trobarvnem reprezentančnem dresu z ikoničnim petelinom na prsih je Karim Benzema znova poleg. Francoski selektor Didier Deschamps je z vrnitvijo izgubljenega sina v domovini povzročil vrtinec najrazličnejših odzivov. Sivolasi strateg je po tvegani odločitvi pred še zahtevnejšo nalogo: kako madridskega nogometnega kralja najbolj primerno vključiti v zmagoviti in skrbno utečeni stroj, ki od prepoznavnega sloga, četudi za milimeter, le težko odstopi?
Biti selektor ene najpomembnejših reprezentanc sveta je na las podobno življenju akrobata. Ne sicer vsakodnevno, kajti kvalifikacijski izzivi za velika tekmovanja v prvi vrsti služijo za piljenje, popravljanje in izboljševanje že utečenih mehanizmov. Ne, največja skrb in visenje na nitki na vsaki dve leti je znova pred vrati. Didier Deschamps bo – kot vsi drugi – na ogled ponovno postavil svojo podobo. Bodisi se bo po vrvi nad prepadom uravnoteženo sprehodil bodisi bo klecnil in molil, da ne bo padel s prevelike višine. V tem primeru se ne bo mogel oprijeti nobene rešilne veje. Na kratko, vodja izbrane vrste bo naslednji mesec znova reševal svojo glavo.
Deschamps ima na svoji strani pomembno prednost: brezpogojno in enormno podporo. V prvi vrsti svojega nadrejenega, v drugi francoske javnosti, čeprav šum ulice sem ter tja zagodrnja nekoliko močneje. Devetletka na čelu reprezentance, četrtfinale mundiala v Braziliji, finale evropskega vrha na domačih tleh in svetovna krona v Moskvi: ko Dédé zaide v slepo ulico, običajno hitro najde enostavno rešitev brez kvarnih posledic. Od 15. junija, ko mu bo nasproti stal nemški orjak, se bo z igralci lotil nove akrobacije, ki bo nekaj povsem nasprotnega uspešni ruski pustolovščini. Že zato, ker bo poleg zgolj 14 svetovnih prvakov. Zgodovinski minimum. A tudi, ker se je odločil, da pet let in pol po njegovem 81. nastopu vpokliče povratnika Karima Benzemaja. S potomcem alžirskih priseljencev med prtljago se spremeni vse. Še posebej za Deschampsa.
Od 26. maja, ko se bo ena od favoritk za celinski prestol zbrala v idilični reprezentančni bazi v Clairefontainu, bo javnost na sleherno vest v povezavi s trobarvnimi gledala skozi Benzemajevo prizmo. Okrog najboljšega francoskega napadalca zadnjega desetletja se bo vrtelo vse. Ker je Realova napadalna sila v vmesnem času, ko je bila odstranjena od častivrednega dresa s francosko trobojnico, domačo javnost (ali vsaj del nje) napojila s polno košaro predsodkov. Modri so smrtonosna ekipa, ki je zavzela svetovni vrh celo brez gola prvega napadalca Olivierja Girouda. Modri so moštvo, ki bi z Benzemajem v prvi (ali drugi) bojni vrsti po mnenju nekaterih igralo še bistveno bolje. Morda res. A tudi daleč od apriorne gotovosti.
Osvojiti Euro s puško kalibra KB9 ne bo nič lažja misija
Prvi poklicani ob uporabi metaforične avtomobilske primerjave z Olivierjem Giroudom na zadnji novinarski konferenci ni pozabil dodati, da je slog slovite Realove devetke kot naročen za Modre, čeprav ni povsem ukrojen po selektorjevih merilih. »Lahko bi se pridno dopolnjeval z igralci, kot sta Mbappé in Griezmann, ki sta hitra, spretno prodirata po krilih in se vrtita okrog klasičnega napadalca. Ta se spredaj naslanja na tekmečevo obrambo, kar soigralcema omogoča veliko prostora za dokazovanje. Ta blok je ključnega pomena.« Benzema bi ob tem dodal, da pri tem »ne gre za nič spektakularnega« in imel bi povsem prav.
Je Deschamps z vrnitvijo Benzemaja zamenjal glavno orožje in globoko spremenil moštveno DNA? Niti ne. Pa vendar selektor Modrih bolje kot kdorkoli ve, da ekipi, ki ne napreduje, pojema moč. Slednje je dokazal jeseni, ko je kot za stavo nizal taktične novosti in še posebej opazno v prepoznavno utečeno shemo neuspešno kanil umestiti inačico s tremi osrednjimi branilci. To pot ni razcepljen med dvema ognjema. Benzemajev neizmeren motiv je v popolni korelaciji s selektorjevimi trenutnimi potrebami. Navzlic ugodni konstelaciji planetov pa Deschampsova odločitev vsebuje vsaj toliko tveganja kot tista, s katero mu je pred petimi leti zaprl vrata domačega Eura.
Nikakor si ni potrebno delati utvar: zmagati v finalu evropskega prvenstva z Benzemajem ne bo nič lažje delo, kot je bila osvojitev zadnjega mundiala pred tremi leti brez karizmatičnega napadalca. Še več. Izziv je vsaj enako zagoneten. Selektor je v zadnjem javnem nastopu dal slutiti, da je skrbno pretehtal razloge za in proti, a nekaj drži kot pribito: Benzemaja zagotovo ne bi izbral, če bi vanj kakorkoli in kadarkoli vsaj za trohico podvomil.
Povsem odprto ostaja vprašanje, kako se bo povratnik pomešal v udarno enajsterico. V njenem napadu je bolj ali manj predestiniran za eno od glavnih vlog. Na papirju se zdi vse lepo in prav. Mbappé, Griezmann in Benzema skupaj … sanjski trio. Če bo ta deloval, bo selektorjeve potrprežljivosti in njegove neomajne zaverovanosti v tradicionalizem dodobra vajena javnost brez težav ponovno zaploskala dejanski Deschampsovi pragmatičnosti, ali pa jo bo, kot francoska zelo rada počne, domiselno karikirala. Če se majoneza ne bo prijela, bodo navijači galskih petelinov Dédéju jadrno obrnili hrbet in kričali, da se je odpovedal svojemu skrbno zabetoniranemu in ne nazadnje zmagovitemu modusu operandi. Vsekakor gre za potezo visokega tveganja. Deschamps jo je povlekel, ker je preprosto vredna greha. Na vpletenih je, da dokažejo, da je dobro (prosto po Šifrerju) le najboljše.
Foto: Šport TV