Avtor: Nejc Mravlja
13. 11. 2018, 09.16
Z devetimi goli in petimi asistencami v vseh tekmovanjih je nova prva violina napada »Vecchie Signore« že opozorila nase, a ni edina. Vzemimo primer Jesúsa Joaquína Fernándeza Sáenza de la Torreja. Vam razpotegnjeno in težko izgovorljivo ime ne pove veliko? Niste edini, a boste kmalu zastrigli z ušesi. V resnici gre za nogometaša z vzdevkom Suso, kot zelo nadarjenega Španca kličejo že od rosno mladih let. S štirimi zadetki in osmimi asistencami v tej prvenstveni jeseni predstavlja nesporno dodano vrednost AC Milana.
Zahtevno prilagajanje
Prave primerjave med Susom in portugalskim napadalnim adutom Juventusa ni in se je na tem mestu niti ne bomo lotili umetno ustvarjati. Lahko pa med njima povežemo zanimivo vzporednico. Petkratni dobitnik zlate žoge je po relativno hitrem postopku postal nepogrešljiv člen novega kluba, Španec je za to potreboval več časa.
Januarja 2015 je Susa v prihod v Lombardijo prepričal tedanji športni direktor rdeče-črnih Rocco Maiorino. Prestop je bil izpeljan precej potihoma, podobno brez pretirane pozornosti so minili prvi meseci nekdanjega člana Liverpoola v novi sredini. Vse do začasne selitve leto zatem v Genovo, kjer je pod mentorstvom Gian Piera Gasperinija preživel šest ključnih mesecev za nadaljnji karierni tok. Navajen na desno krilo je odkril vlogo »polšpice«, ki mu je prinesla večji vpliv in odločilnejšo vlogo v bližini in znotraj nasprotnikovih kazenskih prostorov.
S šestimi goli in dvema asistencama na 19 tekmah si je priigral novo priložnost v Milanu. »Ta polsezona je bila res pomembna. Dokazal sem, da premorem vse potrebne lastnosti za dokazovanje pri ”Diavolu”.« V prvi sezoni pod Vincenzom Montello je osvojil superpokalno lovoriko, sedmim zadetkom dodal devet asistenc (tedaj osebni rekord), zablestel pa predvsem z dvojcem golov na prvem in s ključno podajo na drugem sezonskem Derbyu della Madonnina za gol Romagnolija, ki ga je v sedmi minuti sodnikovega dodatka z izenačujočim zadetkom za končni izid 2-2 s piščaljo nadgradil Zapata.
Omenjena mestna spopada dovolj dobro opisujeta Susov učinek v pričujočem tekmovalnem obdobju. Genialni prebliski niso bili dovolj za redno zmagovanje ekipe. Pred naslednjo sezono so v klub vstopili novi lastniki, pripravljeni na izdaten vložek v člansko moštvo, zlasti v napadalni del. Rdeče-črnim sta v slovo pomahala Lapadula in Bacca, prišli so Çalhanoğlu, André Silva in Nikola Kalinić, kar je za Španca pomenilo novo prilagajanje na mali svet novincev. Za ta proces trener Montella ni imel posluha. Kljub dvema goloma in asistencama na uvodnih tekmah s Crotonejem in Cagliarijem, ga je vztrajno uporabljal v konici napada. Še več, na domači tekmi z Romo (0-2) ga je »Aeroplanino« (tako kot Bonaventuro) celo pustil med rezervisti. Navzlic golom proti Interju, Sassuolu (dodal dve asistenci) in Chievu je Španec ostal ujetnik Montellovih nerazumljivih taktičnih idej. Luč na koncu predora je pomenil novembrski vpoklic v špansko člansko reprezentanco. Vmes je Montello zamenjal tedaj še dežurni gasilec in klubska ikona, »Ringhio« Gattuso, kar pa sprva ni prineslo pozitivnega premika v »Susinhovi« igri. Nazoren primer je gostovanje v Veroni, kjer je na začetku zapravil imenitno priložnost za vodstvo, poraz (0-3) pa zabelil z izključitvijo v sodnikovem dodatku. Četrtfinale pokala z Interjem ga je preporodil, darila Cutroneju v podaljšku navijači Rossonerov ne bodo nikdar pozabili. Zver je znova hlepela po plenu, do marca je nizal gole in asistence. Pomlad pa je razkrila vse slabosti iztrošenega moštva, čemur ni ubežal niti Suso. Sanje po preboju v Ligo prvakov so se hitro razblinile. Za novo odmevno predstavo je potreboval dva meseca (par asistenc proti Hellasu), tekmovalno pustolovščino pa sklenil z lažjo poškodbo stegna.
Poletni preobrat
Dvojec Fassone-Mirabelli se je septembra lani potrudil za podaljšanje sodelovanja s Andaluzijcem do junija 2022, kar pa ni pomenilo njegovega umika iz prestopne vročice minulega poletja. Ideja o menjavi z Napolijevim José Marío Callejónom ni bila daleč od uresničitve. Neuvrstitev na seznam potnikov na mundial v Rusijo je izkoristil za miren oddih in preudarno odločitev o nadaljevanju klubske poti. Obzorje izbir se mu je razjasnilo, ko je vodstveno moč na milanskem naslovu ”Via Aldo Rossi, 8” prevzela severnoameriška korporacija Elliott.
Brazilec Léonardo je s sabo privedel razvejano omrežje nogometnih oglednikov, v klub se je na pomembno funkcijo (končno) vrnil Paolo Maldini, evropska nogometna federacija pa je Milanu naposled omogočila nastop v Evropski ligi. Sledil je odmeven nakup Gonzala Higuaína, Susovega bodočega napadalnega partnerja, s katerim je na igrišču takoj našel skupen jezik. Vse našteto pa je v ozadje potisnila vest o veselem pričakovanju družinske pridobitve.
Usodna levica
Vsi, ki so v Špančevem milanskem obdobju spremljali vsaj del poljubne tekme Rossonerov, še kako dobro poznajo njegovo najmočnejše orožje, ki mu nihče ne zanika vpliva. Na način, ki ga že vrsto let uspešno dokazuje Arjen Robben, z levo nogo blesti tudi Suso. Imenitno sozvočje igre gibov, hitrosti in za nasprotnika smrtonosne učinkovitosti.
Njegovi nenehni prodori z desnega krila v sredino s pomočjo magične levice spominjajo na otroško vragolijo. »Ko ga ni na igrišču, nam zelo manjka. Je igralec, ki obvlada paleto veščin in je kot tak za nas nezamenljiv. Z lahkoto izigrava tekmečeve obrambe in nam tako brez težav omogoči višek v napadu. Zelo dobro se zavedamo njegove vloge,« laskavo poudarja Gattuso.
S četrtkovim odrešilnim prebliskom na tekmi Evropske lige proti Betisu (1-1) je znova tvorno sovplival na izid in klubu priigral dragoceno točko. »Je nogometaš, ki lahko z drobceno kretnjo dvigne celotno občinstvo. Ko sprejme žogo, se vsi dobro zavemo, da se nam obeta čarovnija,« o njem pravi vodja Milanovih ultrasov, Luca Lucci.
Prebojna sezona?
Zaradi preveč enosmernega in stereotipnega načina igranja je bil pogosto deležen kritik, a se španski reprezentant še posebej v zadnjem dobrem letu zelo trudi razširiti že tako ali tako zavidljivo tehnično znanje. V tej sezoni je jasno razvidna novost, da redno sprejema žogo na sredini igrišča, s čimer je že poskrbel za dobrobit ekipe. Dokaz je sijajna podaja za gol Higuaína na oktobrski tekmi s Chievom (3-1). Prvi podaja, drugi zadeva. Os »Suso-Pipa« je s tremi asistencami Španca in tremi goli Argentinca spodobno utemeljena. Higuaín z rednim vračanjem na sredino igrišča in usmerjanjem igre razbremenjuje Susa pri ustvarjanju napadov, slednji pa se lahko stalno opre na Argentinčevo iznajdljivost pred tekmečevimi vrati.
Vse od začetka avgusta je (na 15 tekmah na vseh frontah) osmim zadnjim podajam za gole soigralcev dodal še pet zadetkov (vse je dosegel po strelih izven nasprotnikovega kazenskega prostora). Njegova naslednja naloga se glasi: redno in stanovitno sejati nevarnost v tekmečeve obrambe. V minuli tekmovalni zgodbi mu to ni v celoti uspelo in je bil spomladi »izločen iz prometa«. Ob tem je potrebno poudariti, da neutrudno nastopa in zelo redko počiva. V tej prvenstveni jeseni ni izpustil niti minute. Preprosto povedano, je prepomemben za moštvo, česar se zaveda tudi Gattuso, ki ostaja »Suso-dipendente«, (preveč) odvisen od špančevih predstav.
Da sreča nikdar ne pride sama, je potrdilo zanimanje novega španskega selektorja Luisa Enriqueja, ki od nastopa funkcije Susa redno kliče na reprezentančne seanse. Igralec Milana se mu je odkupil z dvema asistencama na septembrski prijateljski tekmi z Walesom.
Nedavno očetovstvo je igralca, ki bo prihodnji teden dopolnil 25 let, ohrabrilo in dodatno motiviralo pred nedeljskim spopadom dveh največjih italijanskih nogometnih institucij, toda težko pričakovan obračun z Ronaldom in soigralci je zapuščal sklonjene glave. Alex Sandro je z nenehnim pokrivanjem znal omejiti Susov vpliv in najboljši asistent jeseni v elitnih petih evropskih ligah je medlo, brez sijaja, sklenil večer v nogometni »Scali«.
Njegova prihodnost? »V Milanu sem srečen.«
Vprašanje o njegovi bodočnosti in morebitni menjavi kluba je že v preteklih mesecih sprožilo najrazličnejša ugibanja. Španec ostaja jasen in je v četrtek po tekmi v Sevilli zatrdil: »Nastopanje za Milan me v celoti izpolnjuje.« V ozadju je dogajanje nekoliko bolj pestro. Pogajanja med upravo kluba in igralčevim zastopnikom Alessandrom Luccijem o podaljšanju sodelovanja so v polnem teku. Namen? Dvigniti trenutno, glede na igralčev učinek in stanje na nogometni tržnici, smešno nizko odkupno klavzulo za neitalijanske klube (38 milijonov evrov).
Še ne 25-letnik prihaja v najboljša leta članske kariere, v čas, ko nogometaš praviloma najbolje združuje kondicijsko pripravo s pridobljenimi izkušnjami. Kljub nepogrešljivosti v trenutnem klubu in stalnemu zanimanju selektorja za njegove usluge, kar pa še ne pomeni zacementiranega mesta v idealni enajsterici »La Roje«, si želi še več. Premore vse sestavine za uspeh, drobne pomanjkljivosti v igri lahko odpravi z marljivostjo v vadbenem procesu in preudarnejšim gibanjem v ekipnem pritisku na tekmečevo zasedbo.
V začetku oktobra so postale vse glasnejše govorice o naraščajočem zanimanju madridskega Reala. Nekaj, kar je Susu osvežilo spomin: »Leta 2010, ko sem še igral za Cádiz, klub iz mojega rojstnega mesta, sem bil blizu selitvi v Real. Potem pa me je nekega dne po telefonu poklical Rafa Benítez in me prepričal, naj spremenim načrt in da je zame prava izbira Liverpool.«
Nadaljevanje poznamo, Andaluzijčevo prihodnost nekoliko manj. Kmalu po selitvi ob reko Mersey je »zaslovel« po predvidljivosti in krhkosti, toda od tedaj je prehodil zavidljivo dolgo in trnovo pot. Zgolj sam ve, kje so njegove meje. Hladnokrvnost in visoka raven motivacije bosta ob kakovostnih soigralcih ključnega pomena za to, da se bo na nogometnih zelenicah še naprej počutil kot riba v vodi. Uprava Milana mu to lahko omogoči. Trenutna pogodba s klubom se mu izteče junija 2022, že zdaj pa z mamljivo vsebino privlači poglede številnih potencialnih snubcev, med katerimi je bil poleti celo mestni tekmec Inter, a brez uspeha. Rdeče-črni se s Susom nimajo namena raziti. Da bi v svojih vrstah ohranili eno ključnih figur, je preboj v prihodnjo sezono Lige prvakov nuja in prva prioriteta. Bo pomoč v ekipi zadostna?
Foto: Šport TV
