Kapetanu RK Celja Pivovarne Laško smo odščipnili nekaj časa na prosti dan in se z njim pogovarjali o aktualni sezoni in o njegovemu življenju, ki se je pred kratkim postavilo povsem na glavo. V pozitivnem smislu.
Pričakovali smo težko tekmo in vedeli smo, da bo to pravi derbi. Nikakor nismo pričakovali lahke tekme in v prvem polčasu smo se kar mučili. Igra nam ni stekla in zaostanek je bil tu. V drugem delu smo nato odigrali veliko boljše, igra je bila podobna tisti, ki jo mi želimo igrati in na koncu smo se veselili mi.
Velenjčani so na derbiju ob polčasu vodili s 17:14, Celjani pa so tekmo dobili z 32:31
Iz enega derbija na drugega. Že v nedeljo vas čak obračun z Rhein Neckarjem. Koliko oziroma kaj vam je dala zmaga proti Gorenju. Dodatno samozavest, verjetno ni dvoma, ampak tudi nekaj energije je šlo…
Ni dvoma. Kot na vsaki tekmi smo tudi na tej porabili veliko energije. Mogoče je šlo tokrat še malce več goriva, vendar z zmago smo si priborili en dan počitka. Ni kaj. Na žalost igramo v takem ritmu, da ne moremo razmišljati ne o zmagah, ne o porazih. Gremo iz tekme v tekmo in upamo, da utrujenost ni prevelika. Verjamem, da bomo do nedelje znova v polni pripravljenosti, ne nazadnje smo derbi tudi dobili, tako da je malce lažje.
RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO – RHEIN-NECKAR LÖWENV nedeljo samo na ŠPORT TV 1
V desetih dneh boste odigrali 3 izjemno težke tekme. Dva obračuna z Rhein Neckarjem in enega z Gorenjem. Opravili ste že 2/3 naloge v nedeljo pa znova proti Nemcem. Ste se na kakšen poseben način pripravljali na ta tri srečanja? Ste lahko dali Gorenje in Rhein Neckar v isti koš in naredili kakšno posebno pripravo na obe moštvi hkrati?
V bistvu ne za ene ne za druge nismo imeli posebne priprave. Za to sploh ni časa. Ogledali smo si nekaj posnetkov, izpostavili pomembne zadeve, vendar na koncu koncev se moramo osredotočiti nase. Pomembna je naša igra in pa seveda boj na parketu.
Letos se veliko govori o tej mladi, poletni ekipi Celja, a tudi ta že kaže določeno zrelost. Proti Veszpremu, Rhein Neckarju in Vardarju bi se vse skupaj lahko končalo tudi z vašo zmago, a verjetno gre vse tri poraze pripisati pomanjkanju kilometrine na največji rokometni sceni.
Izkušnje so na tekmah proti velikim ekipam še kako dobrodošle. Teh res še nimamo, vendar moramo vedeti, da smo na večini tekem držali stik in celo vodili. Žal do zdaj še nismo uspeli zadržati visok nivo igre skozi vseh 60 minut in to je glavna posledica tega, da nismo zbrali kakšno točko več. Imamo potencial, imamo veliko talenta in tudi zmage bodo še prišle.
Kako pa je igrati s temi fanti? Kako sami gledate na njih? So za vas to res zeleni fantje, ali za katerega lahko že zdaj rečete, da sodi v krog najboljših? Kakšni so vaši občutki?
Ja razen mene in Miklavčiča so to zares vsi po vrsti izjemno mladi fantje, ki šele začenjajo svojo rokometno pot. Nekateri so že zdaj na zelo visokem nivoju, drugi mogoče malce zaostajajo, vendar tudi oni so pokazali, da znajo igrati. Biti v njihovi družbi je zares super in lepo je biti tudi v vlogi vodje med takimi fanti. Zaupajo mi, nimamo nobenih težav in vsi skupaj se trudimo, da smo na vsaki tekmi, kar se da na najvišjem nivoju.
Se v krogu teh fantov tudi sami počutite kakšno leto mlajšega?
Seveda se je med temi mladeniči lažje počutiti mlajšega, vendar vemo, da rosno mlad nisem več. Zdaj na določene stvari gledam drugače, tudi sama priprava na tekme je pri meni malce drugačna.
Konec poletja ste postali tudi očka. Verjetno se je z rojstvom dvojčkov Krisa in Jana vaše življenje postavilo na glavo. Kako ste se znašli v novi vlogi?
Na začetku je blo kar težko, vendar smo se že vsi skupaj navadili. To so normalne stvari, ki se in se še bodo dogajale tudi ostalim. Ob prihodu domov je zdaj polna hiša, kar je seveda lepo in pa vedno zanimivo.
Ste se kaj spremenili? Kaj pravijo drugi? Kaj pravijo soigralci?
Mislim, da ostajam tak, kot sem bil. Nihče mi ni posebej povedal, da sem drugačen, da sem se spremenil. Ne v življenju, verjetno pa tudi na parketu nisem popolnoma nič drugačen. Moje razmišljanje še vedno ostaja enako – Vedno želim iztisniti maksimum in se boriti za svojo ekipo.
Fanta že imata tudi svoj dres. Je tak načrt? Rokomet pod vsakim pogojem?
Nismo še tako daleč (smeh). Dresa sta dobila kot darilo, da bosta lahko navijala tudi ko bosta malce večja. Kako pa naprej, pa se bosta sama odločila.
Kaj pa stric? Sta se Kris in Jan že navadila na “Grizzlyja Adamsa”?
Na žalost jih je Miha do zdaj videl le enkrat in še to na zelo hitro, saj enostavno ni bilo časa. Kris in Jan verjetno še nista dojela kdo je on, vendar verjamem, da si bosta brado zapomnila. Vsi se že nekako veselimo praznikov okoli novega leta, ko bo znova reprezentančna akcija in ko bomo vsi na enem mestu.
Luka o bratu: “To je njegov “look”. Ne vem kako dolgo ga bo še “fural”, vendar ne gre za kakšno stavo.” (smeh)
Foto: RK Celje PL, Sportida.com, Instagram/lzvizej