Medtem ko se v Slovenji in svetu na prestopnih tržnicah ne dogaja prav veliko ali pa sploh nič, sta slovenska hokejska rivala poskrbela za odmevne prestope oziroma okrepitve. Žal se ne morem znebiti občutka, da bi tako Jesenice kot Olimpija v trenutni situaciji lahko nekoliko bolj pompozno najavila nove člane, s tem pa pozornost v slovenskem športu, ki res da stoji, obrnila nase. Morda tudi s kakšno namerno izjavo v stilu Zlatka Zahoviča. Zakaj? Naj se govori o hokeju, o Jesenicah, o Olimpiji. Ampak to je že druga stvar.
Bolj zanimiv se mi zdi nekakšen interni dvoboj športnih direktorjev, Marcela Rodmana na Jesenicah in Jožeta Kovača pri Olimpiji. Oba bosta s svojimi idejami in najverjetneje v dogovoru s trenerjem oblikovala moštvo, ki bo skušalo pokoriti ligo AHL, predvsem pa osvojiti naslov državnega prvaka.
Rodman je gradnjo ekipe začel zelo ambiciozno in tam, kjer je najbolj potrebno. Na vratarski poziciji. Verjamem, da je marsikoga s potezo, ki jo je storil, zelo presenetil. Žan Us je bil brez dvoma številka 1. v Ljubljani, in “ukrasti” vratarja z reprezentančnim potencialom največjemu rivalu, ni mačji kašelj. Pravzaprav je bila to predrzna in pogumna poteza, ki je Jeseničane nedvomno čez noč naredila kakovostnejše. In zakaj se je še vedno aktualni prvak odločil zamenjati okolje?
“Prepričala me je zgodba, ki mi jo je predstavil Marcel Rodman. Igral bom izjemno pomembno vlogo v mladi ekipi, kar je zame priložnost za še večji napredek. Veselim se tistega občutka, ko igraš v polni Podmežakli glasnih navijačev, ki navijajo za tvojo ekipo”.
Minilo je še nekaj dni in sledila je nova selitev iz Ljubljane v Kurjo vas. Tokrat je športni direktor Železarjev napadel drugega strelca Olimpije v letošnji nedokončani sezoni, Žana Jezovška. Zopet je bil uspešen in kot bi mignil je v tem internem dvoboju povedel z 2:0. Verjamem, da so bili navijači zelenih šokirani ob omenjenih prestopih, kako ne bi bili, ko pa so izgubili dva ključna posameznika zadnjih let. Vendar pa zaskrbljenost ni trajala prav dolgo. Tudi Kovač je prijetno presenetil in se podpisal pod svoj prvi posel pri Olimpiji po povratku. In roko na srce, po dveh napakah, če sta to sploh bili, je iz poljskih Katovic pripeljal garancijo za gole, podaje in točke v obliki nekdanjega Jeseničana – Tadeja Čimžarja.
“Zadovoljen sem, da prihajam v Tivoli in da bom oblekel zeleni dres. Vodstvo kluba me je prepričalo s predstavljeno vizijo in cilji kluba. Večino fantov že poznam in upam, da se bomo čim prej uigrali, se ujeli kot ekipa in stopili na zmagovalno pot.”
Interni zaostanek je izenačil in ga, vsaj v mojih očeh, 2 dni prej, 23.aprila prepolovil, ko je za 2 leti z Olimpijo vezal mobilnega, drsalno odličnega in učinkovitega branilca Miho Logarja.
Vsekakor dejavnosti obeh, če si sposodim severnoameriški naziv GM-ov, veselijo in kažejo, da bosta izredno zaposlena. Seveda vse v okvirjih denarnih zmožnosti enega in drugega kolektiva. Glede na trenutni seznam igralcev pri obeh ekipah, lahko brez pretiravanja pričakujemo še kakšno presenečenje oziroma vsaj podobno kvaliteten aganžma. Morda tudi kakšnega reprezentanta. Pustimo se presenetiti.
Kdo bo na koncu sestavil močnejšo, homogenejšo in karakterno močnejšo zasedbo in kdo bo storil manj napak, pa tako kot vedno, ne bo povedal list papirja, ampak bo govorilo igrišče. So pa marsikaj povedali uvodni “transferji”. Največja rivala sta v procesu gradnje kvalitetne zasedbe, ki bosta verjetno zopet med najboljšimi v ligi AHL. To pa je najlepše zgodnje vabilo na tribune Podmežakle in Tivolija, ko se enkrat hokejska sezona spet začne.
Foto: Sportida.com