Avtor: Nejc Mravlja
30. 4. 2020, 10.01
Prelomna odločitev je za sabo povlekla precej kontroverznih posledic: sezona bo minila brez prvaka, trenutna razvrstitev je služila za razdelitev evropskih vstopnic, prehajanje iz prve v drugo ligo in obratno (izpad/vzpon) je zamrznjeno. Na mnenjskem sejmu vsak želi prodati svojo idealno rešitev. Velikani (v prvi vrsti Ajax) so pobrali glavni dobitek, žalujoči ostali nadaljujejo neuslišan boj za svoje pravice. Kako pravzaprav najti enotnost v državi, ki tudi zaradi med seboj različnih pogledov oblastnikov ne uspe niti delno zajeziti posledic koronavirusa, medtem ko istočasno na ulicah glasno marširajo zagovorniki debelih in je zaprtje slovitih coffee shopov v javnosti vzbudilo pravo alarmantno stanje?
»Do 1. septembra se profesionalen nogomet ne bo igral.« Tako je prejšnji torek na novinarski konferenci, posvečeni koronavirusu, spregovoril predsednik vlade Mark Rutte. Tri dni zatem je nizozemska nogometna zveza (KNVB), ki bdi nad izvedbo elitne Eredivisie, sledila premierjevim besedam in s hladno prho zalila še zadnje navijaške upe po čarovnijah z žogo. Zalila je morda težka beseda. Hvala za sodelovanje. Se torej vidimo v naslednji sezoni? Vendarle ne bo šlo tako hitro. Eredivisie je kot prva za zeleno mizo predčasno zaključena liga na stari celini sočasno s prečkanjem Rubikona odprla zajetno Pandorino skrinjico. Vsaj nekaj vsebovanih nadlog bi tako ali tako pobegnilo na površje, za večino pa bi bilo brez dvoma bolje, da bi ostale pod skrbno zaprtim pokrovom.
Na petkovem sestanku so odgovorni na KNVB le potrdili že prej izoblikovan sklep in razglasili zaključek prvenstva brez dodelitve naslova prvaka. Zveza je k razpravi povabila vseh 34 profesionalnih klubov, da bi se z njimi dogovorila o prehodih iz druge v prvo ligo in obratno. Rezultat glasovanja: 16 klubov je vzpone in sestope podprlo, 9 jih je bilo proti, 9 se jih je vzdržalo. Potemtakem bi ADO Den Haag in RKC Waalwijk (predzadnji in zadnji na lestvici) postala drugoligaša. Niti ne. Krovni nogometni organ, ki mu marsikdo tudi s prepolnim krožnikom ironije očita bojazljivost v odločanju, je uradno potrdil dan prej na tajnem zasedanju izglasovan sklep: Cambuur in De Graafschap, prvo in drugouvrščena ekipa druge lige, se bosta morala zadovoljiti z vsaj še enoletnim bivanjem na nižjeligaški ravni. Odgovorni na KNVB so sklep utemeljili kot posledico »neprepričljivega glasovanja«. Trener Cambuurja Henk de Jong pričakovano ni pihnil v isti rog, kar je podkrepil z odmevno izjavo za javno televizijo: »Priča smo največjemu škandalu v zgodovini nizozemskega športa.«
Marionetna KNVB
Zavoljo že podeljenih evropskih vstopnic glede na razvrstitev ob prekinitvi prvenstva je odločitev zveze še toliko bolj bizarna. Razveselila je zahvaljujoč ugodnejši razliki v zadetkih vodilno ekipo na lestvici Ajax, ki bo tako sodeloval v zadnjem krogu kvalifikacij za Ligo prvakov, kamor se seli še drugo uvrščeni AZ in bo v naslednji sezoni evropsko pot pričel na drugi kvalifikacijski stopnici lige vseh lig. Feyenoord in PSV čaka skupinski del Evropske lige, kamor se bo skozi kvalifikacijsko sito v svojem prvem mednarodnem plesu po 15 letih poskušal prebiti Willem II. Toliko slabše jo je odnesel pokalni finalist Utrecht, ki je pred občo pandemično zaušnico s tekmo manj zasedal šesto mesto in bi v primeru zmage na naposled neodigrani preloženi tekmi z Ajaxom posegel v končni vrstni red in spremenil razdelitev kart. Enako bi se zgodilo z uspehom rdeče-belih v neodigranem finalu pokala proti Feyenoordu, zmagovalec bi se neposredno uvrstil v skupinski del Evropske lige.
Kaj pa druga stran? Pozabljena polovica, žrtve, klubi, prepričani, da se jim je zgodila krivica. Sleherni sklep nekoga navduši in jih praviloma še več razočara. Slednjih v prihajajočih dneh in tednih niti zunaj Nizozemske ne bo manjkalo. Se bi diktirani delitvi plena lahko izognili? Večina prizadetih je na krivce hitro pričela kazati s prsti. V prvi vrsti na Ajax. Od konca marca je njegov športni direktor Marc Overmars dodobra napel medijski lok in v javnost ustrelil prvo puščico z za konkurenco zbadljivo vsebino: pozval je k dokončni prekinitvi prvenstva in zahteval zamrznitev trenutne lestvice. Stališče nekdanjega reprezentanta, ki je v najboljših nogometnih letih čaral pri Ajaxu, Barceloni in Arsenalu, med klubi manj slovitega imena od štirikratnega evropskega šampiona pričakovano ni poželo navdušenja. Hitro se je oglasil tudi vselej gromki Louis van Gaal, ki je v rotterdamskem dnevniku Algemeen Dagblad z izjavo, da » … nekateri klubi krizo izkoriščajo za lastno korist,« pikro pristavil svoj lonček.
A škoda je že bila narejena. Na Overmarsovo stran so hitro stopili pri PSV in AZ, kar je zadoščalo za sklenitev pakta s hudičem. Ajaxov športni direktor je uspel v svoji osnovni misiji: KNVB, ki je očitno izgubila odločevalno moč nad klubi in postala marioneta v rokah najbogatejših klubov, je vzel za talca. Bi lahko govorili o prevelikem naključju, če trdimo, da je KNVB na krilih Ajaxa in AZ izbrala relativno kvalificirano večino (manjšinsko podporo) in se namesto vzpona »majhnih« De Graafschapa in Cambuurja zavzela za obstanek »finančno koristnejših« Den Haaga in Waalwijka med elito? Je morda preveliko naključje tudi dejstvo, da je nekdanji izvršni direktor Štorkelj danes eden vidnejših članov upravnega odbora Eredivisie? Utrecht, Cambuur in druščina lahko na ves glas opozarjajo na krivico in zaman iščejo pravico do samouresničitve v bržčas vnaprej izgubljeni bitki.
Vonj po svobodi ne bo minil
Če športni okvir za hip zamenjamo za širšega, se nam hitro porodi vprašanje: kako pričakovati združene moči in zavzemanje vseh vpletenih za iste cilje v nogometnem svetu, če država ni enotna niti v postopanju proti koronavirusu? Tako kot politika KNVB je bila Nizozemska dolgo razpeta med zaščito njenih gospodarskih in zdravstvenih interesov.
Deželo, ki spretno in ponosno goji liberalno tradicijo, je globoko pretresla nedavna v televizijski eter izrečena misel uveljavljenega moderatorja Jorta Kelderja, ki na frizijski Omrop Fryslân ni ciljal zgolj peščice ultrakonzervativcev. »Nizozemska je izbrala pot reševanja predebelih osemdesetletnikov, povečini verižnih kadilcev. Počasi bo napočil čas za razmislek o uravnavanju interesov. Se je kdo vprašal, koliko stran vrženih sredstev bomo namenili osebam, ki bi v naslednjih dveh letih zanesljivo končale življenjsko pot?«
Nizozemska vlada se je pod krinko uravnavanja BDP sklicevala na kolektivno imunost in predolgo časa čakala s karantenskimi ukrepi. Ekonomski liberalizem gre več kot očitno z roko v roki z nekoliko mlajšim političnim bratom. Neprodušno zapiranje po italijansko v tem primeru nikakor ni prišlo v poštev. Oblast se je tako opredelila za »razumni lockdown«, ki počiva na odgovornem obnašanju posameznika. Prejšnjo sredo je omilila rigoroznost ukrepov s tem, da je otrokom in mladostnikom dopustila skupinsko igro in vadbo na javnih površinah, 11. maja pa bodo v klopi znova sedli učenke in učenci osnovnih šol (na Nizozemskem med 4. in 12. letom). Bilanca 4711 žrtev zaradi COVID-19 proti 6467 nemškim in 443 danskim potrjuje, da strategija oblasti ni ravno zmagovita. Od sredine marca in razglasa zaprtja večine tržnih dejavnosti so v javnost pričele kapljati fotografije, ki so v svetu sprožile najrazličnejše odzive. V prvi vrsti posnetki procesij Nizozemk in Nizozemcev, ki so v dolgih vrstah pred coffee shopi čakali na nakup zadostne zaloge kanabisa, s pomočjo katerega bi lažje prebrodili nepredvidljive čase. Dokaz več, da se je v deželi totalnega nogometa pojmu svoboda zares težko upreti.
Foto: Šport TV
VIR: STA
