Avtor: Nejc Mravlja
4. 6. 2020, 10.14
Niste edini, ki ob pogledu nanj najprej opazite prestrašen obraz. Alphonso Davies mestoma deluje celo, kot da bi se opravičeval za to, da ga morate gledati. Istočasno si ob njegovih prebliskih z glasnim skandiranjem daje duška Bayernov navijaški gremij, ki je pred pandemično zaušnico z grmečimi vzkliki »Phooon … ziiiie, Phoooon … ziiiiie!« vse pogosteje preizkušal domet svojih zavidljivo izpopolnjenih glasovnih sposobnosti. Ko se je zgodilo prvič, je Phonzieja objel soigralec Robert Lewandowski in ga predstavil najzvestejšim tifozom. Hipoma je postal njihov nov ljubljenec. S prizorom, ki smo mu bili priča februarja na londonskem Stamford Bridgu ob prepričljivi zmagi na prvi tekmi osmine finala Lige prvakov (3-0), je ovekovečil nepretrgan razvojni vzpon in potrdil nosilno vlogo v petkratnem evropskem prvaku. Pri zgolj 19 letih.
Umetnina proti Chelseaju, ko si je z vrhunskim gibanjem privzel svoj bok in soigralcu serviral okusno asistenco, ga je umestila na mednarodni nogometni zemljevid in poskrbela za dodaten dvig priljubljenosti med soigralci in navijači. Daviesu je v tem tekmovalnem obdobju tako uspel dvojni met, ki je rezultat popolnega združevanja razkošnega talenta in trdega dela. Sledil je poti mnogih predhodnikov, ki so prepričljivo dokazali, kako ne samo zaradi zahtevnega družinskega gmotnega položaja in dejstva, da gre za v ganskem begunskem centru rojenega potomca liberijskih prebežnikov, ki so z namenom poiskati boljše življenje s petletnim Alphonsom imigrirali v Kanado, skromno izhodišče čez čas zamenjati za sij v središču pozornosti športnih presežkov željne javnosti.
Navzlic neizprosni konkurenci zablestel v novi vlogi
Čeprav se je skozi večino najstniškega obdobja prizadeval uveljaviti na krilnem položaju, se je zahvaljujoč intelektualni širini mentorja Hansija Flicka lani jeseni uspešno preizkusil v zanj doslej neznani vlogi, a je kot levi bočni branilec v le nekaj mesecih naravnost očaral. Podvig je še toliko bolj dragocen, ker mu je uspel med dvema ognjema: Davidom Alabo, ki ga je strokovna javnost redno uvrščala med najboljše leve bočne branilce na svetu, in Lucasom Hernándezom, od svetovnega reprezentančnega vrha 2018 nesporno referenco na tem igralnem mestu. Davies je pridno izkoristil Francozove serijske poškodbe in Alabin premik v srce zadnje vrste. Tako zelo, da si danes levega dela Bayernove obrambe nihče ne predstavlja brez obetavnega najstnika.
Ritma logičnega razvoja dogodkov pa ni prekinil prvič. Poleti 2018 smo v vplivnem bavarskem dnevniku Süddeutsche Zeitung ob Daviesovem 20-milijonskem prestopu iz Vancouvra lahko prebrali naslednje: »Kupčija s Kanadčanom je velika napaka. Nihče ne more zatrditi, ali se bosta njegovo telo in igra razvila v pravo smer. Gre za še eno od tveganih potez, ki za Bayern postajajo vse bolj značilne. Kruta realnost je bržčas ta, da bo Davies krenil po poti portugalskega večnega talenta Renata Sanchesa in Dalea Jenningsa, Angleža, ki je s sedenjem na klopi v Bayernovi B-ekipi zapravil dve leti. Na Daviesu je, da dokaže nasprotno.«
MLS, reprezentanca, Barcelona in … »novi Pelé«
Po prihodu na jug Nemčije januarja lani je veljal zgolj za bilko v šopku talentov. Najmlajši strelec na tretjeligaški ravni v Severni Ameriki (United Soccer League) in za pozneje v sivem povprečju tavajočim nekdaj »novim Peléjem« Freddyjem Adujem drugi najmlajši debitant v elitni Major League Soccer je pri rosnih 16 letih na dan dodelitve kanadskega državljanstva prejel krstni vpoklic v reprezentanco, ki jo krasi rdeč javorjev list. Reference, s katerimi ni uspel navdušiti Barceloninih oglednikov, ki so leta 2017 vestno beležili Daviesove prebliske in upravo katalonskega giganta skoraj uspeli prepričati v razmislek o 8-milijonski ponudbi, a ta končnega pretresa v klubski pisarni ni prestala in posledično ni nikdar priromala v Vancouver.
Phonzie si s tem ni belil glave in si je z osupljivo hitrostjo, zaradi katere se ga je pričelo redno primerjati z Usainom Boltom, oprijel se ga je celo vzdevek Bip-Bip, pridobil nemalo občudovalcev. Sredi prejšnjega tedna ga je na klasiki z dortmundsko Borussio hitrostni radar ujel pri 35,33 km/h. Minil je še en večer, posejan z njegovimi bleščicami. Utihnili so tudi največji dvomljivci. »Alphonsa smo si pred dobrim letom zaželeli, ker smo verjeli, da bo postal eden najboljših nogometašev svoje generacije, zato nas veseli, da to potrjuje iz tedna v teden,« je po zmagi nad črno-rumenim rivalom v mikrofon leteče reporterke nemškega Skyja hitel razlagati Bayernov športni direktor Hasan Salihamidžić.
Davies je postal Flickova trajna izbira na novem delovnem mestu v klubu, s katerim je prejšnji mesec sklenil podaljšanje pogodbe do poletja 2025. Nova kljukica. Zdaj se lahko v miru posveti samorazvoju. »V Bayern sem prispel kot napadalno usmerjen igralec, postal sem levi bočni. Ljubim ta položaj, v katerem si prizadevam uživati vsak trenutek. V tej vlogi želim navduševati in bogatiti klubsko prihodnost.« Prihodnost, ki odslej nosi njegovo ime, čeprav tega ne želi izpostavljati. Nenazadnje je že Ninon de Lenclos, kraljica francoskih literarnih salonov 17. stoletja, na lastni koži spoznala in ob posebni priložnosti učeno zatrdila, da resnično laskava priznanja niso tista, ki jih izpovemo, ampak tista, ki nam uidejo.
Foto: Šport TV
