Avtor: Nejc Mravlja
23. 7. 2020, 09.56
Ponedeljkov večer je bil znova njegov. Portugalčev dvojec golov in dosežena magična meja 30 zadetkov v enem prvenstvu sta zadostovala za umirjeno pripravo belo-črnih na sklepni kvartet izzivov pred avgustovsko končnico Lige prvakov. Juventus nikakor ne blesti z vsebino, a ima Maurizio Sarri na voljo dovolj kakovostnih posameznikov, ki lahko s čarovnijo ali dvema zakrijejo skromen moštven umetniški vtis. Ronaldovih 30 zadetkov pri 35 letih to potrjuje. Starost, ki za dosežek petkratnega dobitnika zlate žoge ni tako samoumevna, kot se zdi na prvi pogled.
Karizmatičnemu perfekcionistu je zadeta prečka proti samooklicanemu »prvemu klubu iz prestolnice« preprečila celo hat-trick. Morda se novinarji preveč ponavljamo, a nikakor ne bi prestopili meje blefiranja, če zatrdimo, da je Ronaldo brez pretiranega truda odločilno pristrigel krila Orlom. Uspešno izvedena enajstmetrovka in lahkoten strel iz neposredne bližine po vrhunskem darilu tudi tokrat nesebičnega Paula Dybale sta stari dami omogočila miren počitek in radostne sanje o novem scudettu. Čeprav morda deluje manj vključen v igro in polagoma izgublja vseprisoten vpliv na vsebino, starost Portugalcu nikakor ne pride do živega.
Pri 35 letih bi bilo malodane bogokletno, če bi ga zgolj primerjali s starim vinom in pristavili, da je z leti vse boljši. CR7 uspešno premika meje optimalne kondicijske pripravljenosti, datum upokojitve zanj (še) ne obstaja. Dovolj nazoren dokaz je učinek v tej sezoni: na predvečer 35. kroga se lahko pohvali s 30 prvenstvenimi goli. Rekli boste: za njegove normative nič posebnega in nič novega. A precej bolj za standarde italijanske nogometne krajine, kar ne nazadnje potrjujejo številke.
Najboljši Juventusov sezonski strelec po 68 letih
Ne glede na silno prevlado in gospodarjenje po domačih travnih rušah se pri Juventusu že dolgo časa posameznik ni tako imenitno znašel v tekmečevih kazenskih prostorih. Pred Ronaldom je zadnji član belo-črne zasedbe dosegel magično tridesetico v sezoni 1951/52 legendarni leteči Danec John Hansen, ki je tako polnopravno nasledil »metuljčka« (it. Farfallino) Feliceja Borela (31 golov v prvenstvu 1933/34). Vmes so se v Juventusovem napadu zvrstila imena, kot so Bettega, Sívori, Platini, Del Piero, Trézéguet …, a se zavidljivemu izkupičku niso uspeli niti približati. Ronaldov dosežek je v ponedeljek izenačil Portugalčev veliki tekmec za naziv capocannoniere Ciro Immobile. Dva igralca sta se v posameznem dejanju domače prvoligaške zgodbe zadnjič tako silno izkazala v sezoni 1950/51. Še en pokazatelj, da se k discipliniranemu branjenju naravnana tradicionalistična paradigma, ki že desetletja prepreda italijanski nogometni prostor, vendarle spreminja … In kazalec več, da Cristiano uspešno kljubuje času.
Najstarejši igralec z vsaj 30 ligaškimi zadetki v zadnjih 72 letih
Ronaldo je 29. in 30. gol prispeval pri dopolnjenih 35 letih in 166 dneh. V elitnih petih evropskih ligah (poleg italijanske sem sodijo še angleška, španska, nemška in francoska) je pred njim kot zadnji v tako častitljivi starosti vsaj v enaki meri blestel rajnki veteran druge svetovne vojne Ronnie Rooke, ki je s 33 zadetki pri 36 letih in pol ovenčal Arsenalov šesti naslov prvaka v sezoni 1947/48.
Še nihče ni potreboval tako malo tekem za 50 prebliskov v Serie A
21 napadalnih presežkov v minuli, 30 za zdaj v tej sezoni. V slabih dveh tekmovalnih obdobjih je Ronaldo presegel petdesetico in bo današnje gostovanje v Vidmu pričel z 51 goli na 61 tekmah. Tudi v tem pogledu orje ledino: odkar zmaga znova velja tri točke (od sezone 1994/95) še nihče ni tako spretno pričel kariernega poglavja na italijanskem škornju od neustavljivega Portugalca. Andrej Ševčenko je za 50 golov potreboval sedem, Brazilski Ronaldo pa devet tekem več, sledita Diego Milito in David Trezeguet, ki sta se strelskim Abrahamom rokovala na 78. tekmi.
Vseprisotni stroj – 50 golov v treh od petih elitnih lig na stari celini
Portugalcu je v ponedeljek uspel še en mejnik. Po Premier League in Primeri División je Serie A zanj postala tretje od petih najprestižnejših evropskih ligaških tekmovanj, v katerem je več kot petdesetkrat razveselil strelskih čarovnij željno navijaško vojsko. Premiera, ki dodatno osvetljuje njegovo mojstrstvo. V vseh treh mu je uspelo vsaj v eni sezoni preseči 30 zadetkov (pri Manchester Unitedu v 2007/08, pri Realu pa kar šestkrat zapored med leti 2010 in 2016). Izjemno, čarobno, vrhunsko, vsemogočno in težko odtujljivo.
Bo postal še najboljši sezonski strelec z enajstmetrovk?
Bi se Ronaldovi kritiki sploh ozirali na njegov znaten delež zadetkov z enajstmetrovk, če Portugalec ne bi veljal za specialista v omenjeni prvini nogometne igre? Juventus si jih je v tej izvedbi italijanske prve lige res priigral nemalo (13), a niti ene ni zapravil. Z že pregovorno brezhibnostjo (12/12, eno je v gol pretvoril še Dybala) bo morda podrl še en rekord. Ponedeljkova bravura v dvoboju ena na ena s Thomasom Strakosho mu je omogočila izenačenje dosežka Beppeja Signorija (ducat uspešno izvedenih v dresu Lazia v 1995/96), njuno znamko pa je nekaj minut pozneje dosegel Ciro Immobile, ki mu je v ponedeljek prav tako uspel 12. dobitni kazenski strel (iz 13 poskusov).
Če bi za nepričakovan poletni sezonski podaljšek v Serie A lahko dejali, da obrambe pogosto grešijo in se psihološka trdnost tudi tistih najbolj neomajnih pogosto krha, favoriti in kandidati za širši vrh pa posledično nenadejano izpuščajo točke, nekaj vendarle ostaja stalnica. Na prvenstvenem prestolu ostaja Juventus, njegova najžlahtnejša deviza na igrišču pa navzlic letom ohranja nesporen primat.
Foto: Šport TV
