Londonski maraton bi po vseh napovedih moral biti dvoboj med najhitrejšima maratoncema doslej Kipchogejem in Etiopijcem Keneniso Bekelejem za zmago in morda celo nov svetovni rekord. A zgodilo se ni nič od tega. Bekele je v petek zaradi poškodbe mečne mišice odpovedal nastop, 35-letni Kipchoge, štirikratni zmagovalec v Londonu, pa je prvič po letih primata na 42,195 kilometra pokazal, da je premagljiv.
Izjemno priložnost za zmago v mrzlih in deževnih razmerah je tako izkoristil Kitata, ki je v razburljivem sprintu do ciljne črte prehitel Kenijca Vincenta Kipchumbo. Ob tem je 24-letni Etiopijec zabeležil čas 2:05:41, kar spada med počasnejše zmagovalne znamke na velikih maratonih v zadnjih dveh letih.
Na tretjem mestu je bil zmagovalec ljubljanskega maratona leta 2018 Etiopijec Sissay Lemma, Kipchoge pa je na koncu prečkal ciljno črto kot osmi s časom 2:06:39, kar je natanko pet minut počasneje od svetovnega rekorda.
Gre za njegov drugi najpočasnejši maraton, odkar je leta 2013 iz stadionskih tekov presedlal v kraljevo cestno disciplino. Počasnejši je bil le na olimpijskih igrah v Riu pred štirimi leti, poražen pa prvič po desetih zaporednih zmagah po drugem mestu leta 2013 v Berlinu.
“Zelo sem razočaran. Na začetku sem se počutil dobro, a kasneje so se začele težave z desnim ušesom, ki se mi je zamašil, krči ter tudi bolečino v kolku. Bilo je mrzlo, a nočem se izgovarjati na razmere,” je o svoji predstavi v cilju za BBC dejal Kipchoge.
Pred tem je dopoldne v ženski konkurenci svetovna rekorderka Kenijka Brigid Kosgei prišla do gladke zmage. S časom 2:18:58 je bila skoraj pet minut počasnejša od svojega rekorda, a kljub temu več kot tri minute hitrejša od drugouvrščene Američanke Sarah Hall.
Londonski maraton je bil prvi med največjo šesterico svetovnih maraton na sporedu po pandemiji. V zgodovino pa se bo zapisal kot cestni tek, ki se nikakor ni izšel po načrtih organizatorjev. Potekati bi moral konec aprila na standardni trasi po Londonu z večtisočglavo udeležbo in z epskim dvobojem med največjima legendama teka na dolge razdalje.
Na koncu je potekal v močno prilagojeni obliki, z udeležbo le peščice elitnih tekačev, pet mesecev po prvotno predvidenem terminu in na za gledalce zaprtem 2,15-kilometrskem krogu v središču prestolnice Združenega kraljestva. Namesto 38-letnega Bekeleja in tri leta mlajšega Kipchogeja, pa so v letu, ko je na treninge močno vplivala pandemija, v ospredje stopili mlajši tekači.
Najstarejši med prvo trojico je pri 29-letih Lemma, Kipchumba pa je star le 18. Vmes po starosti je zmagovalec Kitata. Ta v cilju ni mogel skriti veselja. V prvi izjavi pa je povedal, da se je o taktiki posvetoval z izkušenim rojakom Bekelejem. “Posvetoval sem se z njim. Na tej trasi sem tudi treniral in sem zelo zadovoljen z zmago,” je dejal po poročanju BBC.
Današnji izid je na družbenih omrežjih že sprožil ugibanja o tem, ali gre za začetek menjave generacij na vrhu maratona. Svoj prvi odgovor na to je v ciljni izjavi ponudil Kipchoge, ki se je ob tem času lani na Dunaju na maratonski razdalji sicer neuradno kot prvi človek spustil pod mejo dveh ur: “Imam še veliko maratonov v sebi. Vsekakor se bom vrnil.”