Avtor: Nejc Mravlja
9. 10. 2020, 14.32
Tako na igrišču kot v klubskih pisarnah so rdeče-črni pripravljeni na vstop v novo dimenzijo. Dan po zaključku nadvse pisanega prestopnega dogajanja se je vodstveni trikotnik trenutno vodilne ekipe francoske prve lige zbral pred šopkom predstavnikov sedme sile z namenom podati kratko oceno Rennesovega prispevka v, kot je izpostavil trener Julien Stéphan, doslej »najdaljši nogometni tržnici«. Ta je klubu omogočila konkreten poseg in uresničitev visokih kadrovskih ambicij. Številke potrjujejo, da je Rennes za dopolnitev igralskega mozaika zapravil celo več kot branilec naslova domače prvenstvene krone PSG, ki je za novince namenil dobrih 60 milijonov evrov.
»Veliko se je dogajalo tudi v smeri odhodov,« je poskočno žogico hitel miriti predsednik SRFC Nicolas Holveck in spomnil na nepričakovano slovo vratarja Édouarda Mendyja, ki ga je v zameno za 25-milijonsko odškodnino na svoj dvor zvabil londonski Chelsea. »Posedujemo šesti najvišji proračun med domačimi prvoligaši in se za tem nočemo skrivati. Za razpoložljiva sredstva se srčno zahvaljujemo glavnemu mecenu (družini Pinault). Vlagatelj je razumel tveganje ob vplivu neslutenega zunanjega dejavnika, ki še zdaleč ni zanemarljiv, in nas v prizadevanjih za uravnoteženje prihodkov z odhodki ne glede na izgubo ob neprodanih vstopnicah in ostalih stroških iz minule prisiljeno skrajšane sezone, govorimo o skupaj 15 milijonih evrov, brezpogojno podprl.« Lastnikovo darežljivost je hitro privzela vodstvena struktura, ki je v pogosto kalni tržni vodi spretno razprla svoje lovke in si naposled uspela prigrabiti zavidanja vreden plen, s katerim bo Rennes postal legitimen kandidat za prvenstveni zmagovalni oder in pogumno odkrival pasti in dobrote elitne lige vseh lig.
Doku(mentiran) presežek
Navzlic močni konkurenci številnih uglednejših nasprotnikov so rdeče-črni v svoje vrste uspeli zvabiti štiri bodoče stebre prve ekipe. Tri (Alfred Gomis, Daniele Rugani in Dalbert Henrique) je uprava predstavila v ponedeljek. »Vratar za 15 milijonov« in izposojena branilca so se na francoski zahod preselili skoraj neposredno iz italijanske prve lige (delna izjema je Gomis z medklicem v burgundskem Dijonu), a pravi simbol še do včeraj neslutene Rennesove privlačnosti, ki jo jo nazorno ovekovečil omenjeni trio, ponedeljkovi predstavitvi na stadionu Roazhon Park ni prisostvoval. Ime in priimek marsikateremu bolje osveščenemu nogometnemu navijaču še prejšnji teden nista pomenila veliko, medtem ko privrženkam in pristašem Bretoncev ob njegovi omembi poskoči srčni utrip in se jim naježi koža. 18-letni vsestranski belgijski napadalec ganskih korenin Jérémy Doku je v začetku tedna postal najdražji nakup Rennesa. V porečje Vilaine je prispel iz matičnega Anderlechta v zameno za rekordnih 26 milijonov evrov (brez dodatkov) in s tem podrl dosedanji finančni presežek, ki ga je klub na prelomu tisočletja po famoznih predstavah na olimpijskih igrah v Sydneyju namenil za pozneje fantomskega »novega Ronalda« brazilskega napadalca Severina Lucasa (ta je v zameno za tedanjih 150 milijonov frankov, kar znese dobrih 21 milijonov evrov, v Bretanjo prispel iz Atlética Paranaense).
Nakup Dokuja se zdi temeljito pretehtana izbira. »Gre za nogometaša, ki ga prek videoanaliz spremljamo že vrsto mesecev, zaradi koronavirusa ga žal nismo mogli videti v živo, naš oddelek oglednikov ga ima pod lupo še iz prejšnje sezone. Je izjemen talent, ki deluje nepričakovano zrelo za svoja rosna leta. Nanj računamo takoj, ker smo prepričani, da je pripravljen,« je zadovoljno, kljub vidno utrujenim obraznih potezam, poudaril Rennesov športni direktor Florian Maurice. Z njim se strinja trener Stéphan, odločen, da bo »Jérémyja postopno vključil v delo s člani«, zavedajoč se, da mora igralec bogat prestop »še ustrezno prebaviti«. »Odlikujejo ga za to starost neverjetne lastnosti, je izvrsten v igri ena na ena, neizmerno hiter, sposoben iz igre kadarkoli vreči tekmeca, a zmore še veliko več. Predvsem ciljam na njegov prispevek k moštveni dinamiki. Želim si, da bi vtisnil svoj pečat v ekipno igro in spretno kombiniral z ostalimi. Vsekakor smo dobili profil igralca, ki nam je manjkal.« Le redkokateri prestopni rok pa mine povsem brez skrbi …
Uganka Raphinha
Če je vodstvu SRFC v zadnjih treh mesecih uspelo spretno krmariti med raznoraznimi tržnimi čermi in se je sprva oprlo na domače tržišče z nakupi preverjenih deviz (Martin Terrier, Nayef Aguerd, Serhou Guirassy), obenem pa v nasprotju z lanskim poletjem zadržalo čvrsto jedro ustaljenih nosilcev, se je v izdihljajih prestopnega dogajanja moralo sprijazniti z nepričakovanim odhodom. Brazilski krilni igralec Raphinha, ki je nedeljsko tekmo z Reimsom pričel v udarni enajsterici in dosegel gol, je takoj po koncu uvodnega izziva v za Rennes čarobnem oktobru po hitrem postopku poletel na Otok in nekaj ur pred ponedeljkovim zaključkom tržnične vročice v zameno za 23 (17 plus 6 dodatkov) milijonov evrov sklenil sodelovanje s povratnikom v Premier League Leeds Unitedom. »Skušali smo ga zadržati v zadnjem trenutku, a se je za karierni preskok odločil precej prej. Pri tem ga nismo želeli ovirati,« je pojasnil Maurice. »Da se zgodi posel, se morajo sporazumeti tri strani, kar se je v primeru Raphinhe uresničilo. S tem nismo na slabšem. Zamenjal ga je Doku, ki pa ga čaka močna konkurenca številnih nadarjenih mladeničev iz bogate klubske akademije.«
Mnenju športnega direktorja je diplomatsko prikimal predsednik Holveck. »Preteklost nas uči, da zadržati igralca proti njegovi volji nikakor ni najboljša ideja. Vztrajamo s tistimi, ki so 100% osredotočeni in predani izpolnjevanju skupnih ciljev, povezanih z napredkom naše institucije.« Vodstvo se je poslužilo enostavnega načina, kako obrniti list in prah elegantno pomesti pod preprogo, a je obenem javnost obvestilo, da so v dogovor vključeni številni dodatki, ki bi ob Raphinhovi izpolnitvi pogodbenih določil rdeče-črnim okrepili prihodek. Nova skrb za odgovorne v klubu sta nerazčiščeni vlogi napadalca M’Bayea Nianga (trenutno je blizu joker posoje v Saint-Étienne) in vezista Clémenta Grenierja, nogometašev z zavidljivima plačama, a v prestopnem roku (še) nista našla novega delodajalca. Vsi računi torej še niso poravnani, a večidel pozornosti bo odslej namenjen vznemirljivemu nadaljevanju obetavno zastavljene sezone.
Temeljni kamni triumvirata
Še preden klub na igrišču nariše prve smernice v prvenstvu in v Ligi prvakov so se »triumviri« Holveck, Maurice in Stéphan v zadnjih šestih mesecih izkazali z jasno nakazano vizijo. V slehernem nastopu za medije delujejo suvereno, prepričljivo in, kar je najpomembneje, usklajeno v trenutkih, ko opisujejo dolge ure in tedne prizadevanja za skupno dobro. »Zelo me veseli način, kako smo se lotili in izpeljali prvi skupen prestopni rok. Prevevajo me neobičajno srečni občutki. Kot sem zatrdil ob prihodu v klub: vedno sem na razpolago za pogovor in odprt za drugo mnenje,« je radostno pritrdil športni direktor Maurice. »Čutim, da klub v zadnjih letih uspešno premaguje stopnico za stopnico na razvojni poti, kar je spoznala okolica. Rennes postaja privlačen in to želimo nadgraditi.«
Potreben delovno-ustvarjalni mir je prekril februarske napetosti med odpuščenim bivšim predsednikom Olivierjem Létangom in trenerjem Stéphanom. Rennes si je z vrsto premišljenih potez zagotovil središčno vlogo in očitno postal mikavna sredina. Na trenerju je, da se očitno dobitna formula zgledno prenaša na igrišče. »Nadaljevali bomo z neizprosno bitko za prvih pet mest na ligaški lestvici. Želimo postati trajen udeleženec evropskih bojev,« brez visokoletečih v nebo segajočih napovedi in omembe zmagovalnega odra priznava predsednik Holveck. »Potrebno je ohraniti zdravo pamet. Ne smemo se videti preveč lepi. Za nami je prvih šest tekem, kar konec koncev ni veliko. Zavedamo se, da se bomo za izpolnitev začrtanih smernic morali bojevati z bogatejšimi in uglednejšimi tekmeci, ki premorejo dovolj igralskih adutov, da slabši začetek lahko hipoma pretvorijo v zmagoviti niz. Pri tem ciljam zlasti na Lyon in Marseille. Želimo se z dvignjenimi glavami in zdravo ambicioznostjo pogumno vključiti v ta neizprosen boj in s tem še izpopolniti naš obetaven projekt, zastavljen za daljšo prihodnost.« Nekoč klub, ki je zaradi kronične neuspešnosti in klecanja ob najpomembnejših trenutkih (šele v 63. sezoni nastopanja med elito je prvič skočil na zmagovalni oder in minulo prvenstvo sklenil na tretjem mestu) in rdeče-črna blagovna znamka, ki je dolga leta veljala za predmet posmehovanja, postaja krepak tekmec, s katerim bo konkurenca primorana nadvse resno računati. Kako že gre tista znana Sokratova misel, katere avtorstvo mnogi nezasluženo pripisuje Ciceru? »Cibi condimentum esse famem.« Lakota začini sleherni obrok.
Foto: Šport TV
