Avtor: Blaž Magdič
11. 10. 2020, 19.43
“Nisem živčen, ta finale zame ni nič posebnega. Dobro se zavedam, da bom igral na Nadalovem dvorišču, ve se, da je favorit. Dvoboj pa zame zagotovo ne bo najpomembnejši v karieri, zagotovo se ne da primerjati z najinim prvim finalom v Wimbledonu,” je pred tekmo dejal Đoković, ki je s pohvalami na račun tekmeca mogoče celo napovedal, kaj se mu lahko zgodi.
Nadal velikega tekmeca namreč še nikoli ni tako nadigral kot tokrat. Pokazal je brezhibno predstavo, prisilil Đokovića, ki je tudi z gestami kazal na svojo nemoč, v napake. Srb je veliko poskušal s skrajšanimi žogicami, a s to taktiko ni veliko pridobil. Tekmec jih je večino ulovil, poleg tega pa je bil zanesljiv pri svojih udarcih, neizsiljenih napak ni delal, uspevalo mu je praktično vse, kar si je zamislil. Še posebno to velja za prva dva niza.
V prvem ni oddal niti ene igre. Tudi v drugem si je že v prvi igri priboril tri žoge za odvzem servisa, toliko jih je imel tekmec v prvem nizu, a jih je Srb ubranil in se po 50 minutah vendarle veselil osvojene igre. Toda veselje ni trajalo dolgo. Potem ko nikakor ni mogel tekmecu vzeti servisa, je že v naslednji, v kateri je serviral, začetni udarec izgubil, nato še enega in drugi niz se je končal z izidom 6:2.
Ko je Nadal z odvzemom servisa v tretjem nizu povedel s 3:2, je že kazalo, da bo Đoković dvoboj izgubil brez pravega odpora. A nato je začel igrati bolje, prišel do “breaka” za izenačenje, vendar je bil preblisk kratek. Po izidu 5:5 mu je tekmec spet vzel servis, na koncu se je to zgodilo celo z dvojno napako. Po njej se je predal, v zadnji igri ni več osvojil niti točke in moral čestitati Špancu za zasluženo zmago.
Za Nadala ki letos v Parizu sploh ni izgubil niza, je to že 20. osvojeni turnir za grand slam, s čimer se je na vrhu večne lestvice osvojenih turnirjev velike četverice izenačil s Švicarjem Rogerjem Federerjem. Jubilej je v 1200. tekmah na turnirjih ATP dosegel tudi po številu posamičnih zmag v Rolandu Garrosu, to je bila že njegova 100. zmaga na legendarnih pariških igriščih. Izgubil je le dvakrat, enkrat tudi proti Đokoviću. Turnir je sicer prvič dobil leta 2005.
“Danes ne razmišljam o rekordih, danes razmišljam le o Parizu in kaj se mi je zgodilo tu. To pa je nekaj fantastičnega. Vemo, kaj mi ta turnir pomeni, ponosen sem, če ga sploh lahko igram. Da pa ga tudi dobivam, je res neverjetno,” je bil po finalu, v katerem je bil seštevek let finalistov najvišji v zgodovini, zadovoljen Španec, ki je priznal, da ga je kdaj tudi Đoković že tako nadigral, predvsem v Melbournu.
V medsebojnih dvobojih proti Srbu v Parizu vodi s 7:1, v skupnih medsebojnih dvobojih pa je še vedno boljši Srb, zdaj je izid 29:27 v njegovo korist.
Đoković ostaja pri eni pariški turnirski zmagi in 17 zmagah na turnirjih za veliki slam. Letos je, če se ne upošteva diskvalifikacijo v New Yorku, izgubil prvi dvoboj.
