Čeprav je poleti vstopil skozi zadnja vrata slovitega Milanella, je Pierre Kalulu že v kratkem pripravljalnem obdobju pred eno najbolj negotovih tekmovalnih pustolovščin opozoril nase. Pridna, tiha obrambna mravljica je skozi vadbeni proces vztrajno iskala pot do priznanja in pričakovano ni ostala neopažena. Nekaj mesecev pozneje je slap poškodb trenerja Stefana Piolija prisilil v iskanje alternativ v srcu obrambe. Na začudenje mnogih se mu je porodila zanimiva ideja: tako kot pred sezono je v osnovi desnemu bočnemu branilcu namenil skok v globok bazen, v katerega se je francoski mladinski reprezentant odločno vrgel. V zgolj tednu je udobno bivanje v ozadju zamenjal za dokazovanje v središču pozornosti, a ne brez pretresov.
V sleherni novi zaposlitvi je kandidat/ka po menjavi delovnega okolja soočen/a z dvema vrednotama: s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Trditvi nikakor ne bi mogel ugovarjati 20-letnik, ki je poleti zamenjal klub in spremenil način življenja. Po slovesu od najstništva je odločno prerezal popkovino, ki ga je vezala na rojstni Lyon in matični Olympique. Ni se oziral na mamljivo ponudbo zdaj že nekdanjega delodajalca, ki si je nogometni biser na vse pretege prizadeval ohraniti v svoji bogati zbirki, a v Kaluluju sta pomanjkanje članskih igralnih minut in želja po kariernem kvantnem skoku vzbudili novo hotenje.
Po poteku štipendijske pogodbe se je odločil sprejeti povabilo na Hudičev dvor. Ogledniki AC Milana so njegove predstave spremljali slabi dve leti in niti junijski pogovor z novim članom razširjene Lyonove uprave in nekdanjim košarkarskim zvezdnikom Tonyjem Parkerjem po koncu minule v Franciji neusmiljeno skrajšane sezone ni omajal mladčeve zaverovanosti v blagodati karierne prelomnice. Svoj prav si je prizadeval doseči tudi Parkerjev in Kalulujev nadrejeni, alfa in omega lokalnega nogometnega ponosa Jean-Michel Aulas, a se je tudi on navzlic pogosto izraženim bogatim retorično-prepričevalskim veščinam hočeš nočeš moral sprijazniti z neuspehom. Nekdanji kapetan B moštva iz porečja Rone je želel obrniti rdeče-modri list in športno pot nadaljevati na drugi strani Alp. 5. avgusta je lombardski klub javnosti priobčil veselo novico. »Kalulu je podpisal pogodbo do 30. junija 2025,« se je glasil zaključek uradne objave sedemkratnega evropskega prvaka.
»Nudili smo mu vse, da bi uspel v Lyonu«
V bivšem klubu so le s težavo prebavili Kalulujev odhod. Delovalo je, kot da bi jim na predvečer božiča nekdo sunil potico. »Omogočili smo mu najboljše možne pogoje za uspeh, a v začetku za nas mučne sezone sta trener in športni direktor izhod iz rezultatske krize raje zaupala preverjenim močem,« je po potrditvi Kalulujevega slovesa z obžalovanjem priznal Aulas. »Ne glede na vse mu želimo vso srečo in da bo čim prej zaigral za člansko ekipo Milana.« Preroške besede predsednika OL so kmalu postale meso. Kalulujev spodoben prvi vtis v novi sredini je prepričal Stefana Piolija in sodelavce že v kratkem, a tudi za Pierra sladkem pripravljalnem obdobju.
Francoski mladinski reprezentant je na desni strani obrambe vešče opravljal zahtevane naloge, a soočil se je z močno konkurenco. Milanov desni bok spominja na prometni zamašek v pariških predmestjih na predvečer počitnic: Davide Calabria je že v prejšnji sezoni nakazal, da bi lahko postal stalnica in vse od začetka jeseni igra v življenjski formi. Za njegovo menjavo je bil predviden Andrea Conti, a v novem prvenstvu še ni odigral niti minute. V oktobrskem zaključku dolgega prestopnega roka je Milanova uprava v svoj objem uspela zvabiti še člana Manchester Uniteda Dioga Dalota. Ne toliko iz nuje, temveč bolj zaradi privlačnosti. Tehnični direktor Paolo Maldini in športni direktor Frederic Massara sta že več let odkrito zaljubljena v Portugalčeve žogobrcarske veščine. In rezultat? Kalulu je tako postal četrta trenerjeva izbira na jakostni lestvici desnih bočnih branilcev. Obetavni mladenič je že ob prihodu v klub vedel, da mu nič ne bo podarjenega in da mu mesto v udarni enajsterici nikakor ne bo zagotovljeno. Odločil se je sprejeti izziv in potrpežljivo čakati na svojo priložnost.
Iz Milanellu so vse glasneje odmevale govorice o inteligentnem in za rosno starost zrelem fantu, ki je tudi po zaključku vadbenih seans pridno izpopolnjeval tehniko in delal dodatne vaje za moč. Resnost, odločnost, disciplina, neomahljivost in poslušnost so vrline, s katerimi so uspevali odmevni Kalulujevi predhodniki. Nadobudnega Francoza je pod okrilje vzel kapetan Alessio Romagnoli in ga soočil z novo realnostjo. »Milanello ne dopušča povprečja. Gre za mesto, kjer se živi nogomet in se ga v celoti spoštuje. Pierre je prispel s pravo značajsko prtljago in želi v od konca prejšnje sezone čvrsto povezanemu moštvu vtisniti svoj pečat. Gre za širokosrčno in trmasto osebo, ki ne bo kar tako omagala. Veseli smo, da se nam je pridružil,« je italijanski reprezentant prejšnji teden dodal za enega od Milanovih najpriljubljenejših navijaških spletnih portalov.
Iz Prage do Parme
Uprave 18-kratnega italijanskega prvaka pri iskanju okrepitev ne zanimata zgolj tehnična nadarjenost in velik potencial. »Ključna je igralčeva osebnost, ki se mora zliti z vrednotami trenutnega moštva,« je prejšnjo nedeljo izpostavil trener Pioli. Iskanje ravnovesja Milanu v zadnjem obdobju ne predstavlja težav. Znotraj vodilne, od sinoči edine še neporažene ekipe v ligi in kluba, ki je zadnji prvenstveni poraz doživel 8. marca, ni pretresov. Slehernega igralskega prišleka je stroka temeljito preverila, analizirala in ga sodeč po rezultatih uspešno umestila v delovno okolje. Tako na igrišču kot zunaj njega. Paolo Maldini, ki je v rdeče-črnem dresu osvojil vse, je na povezovalne vrednote, poglavitne osnove za uspeh moštvene dinamike, še posebej navezan.
Problematiki tipa »gnilo jabolko«, kot je Maria Balotellija nekoč označil nekdanji Milanov predsednik Silvio Berlusconi, niso zaželeni. Na svojo srečo Pierre Kalulu sodi med zrele plodove priljubljenega sadnega drevja. Neizmerna volja mu je olajšala tiho čakanje na priložnost. Od začetka sezone ga je Pioli sem ter tja uvrstil v zapisnik, spet drugič je ostal zunaj njega. Dokaz več, da mu ni bilo enostavno. Pa vendar – tudi čakati je lahko užitek, če veš, kaj čakaš. Ko sta mu splet okoliščin in šopek naključij to omogočila, se je zgodil čarobni trenutek.
Milan je 10. decembra gostoval v češki prestolnici, kjer bi si z zmago v zadnjem jesenskem izzivu Evropske lige ob potencialnem Lillovem neuspehu proti Celticu priigral prvo mesto v skupini. Ker so si rdeče-črni predčasno zagotovili pot v spomladanske izločilne boje, se je Pioli odločil napasti Sparto s premešano enajsterico. Nadarjenemu Francozu je poveril mesto v srcu zadnje vrste. Lombardski klub je slavil z 1-0 in Lillovo ničlo na Škotskem izkoristil za nenadejan skok na prvo mesto. Nekdanji član Lyona je ob premieri proti šibkejšemu in omejenemu nasprotniku pustil spodoben vtis, a večina zagotovo ni verjela v Kalulujevo daljše trajanje v začetni postavi. Marsikdo je pričakoval, da bo branilec kmalu znova med rezervisti ali na tribuni. Tri dni zatem so spoznali svojo zmoto.
Že nekaj minut po začetku ligaške tekme s Parmo se je na travno rušo mitskega San Sira v bolečinah ulegel Matteo Gabbia. Nova skrb za Piolija, ki že tako ali tako ni mogel računati na poškodovanega Simona Kjærja. Vodja stroke je na ogrevanje poslal Léa Duarteja in Kaluluja, ki je nekaj sekund pozneje dočakal trenerjev klic. Da, Pioli je izbral prav Pierra. Neposredna posledica praške predstave izpred treh dni. S to razliko, da je tokrat vrag vzel šalo. Francoski mladinski reprezentant je odigral prve prvenstvene minute.
S polnim pospeškom od nič do 175 minut
Enosmerni Milanov promet proti Parminim vratom skozi dobrih 90 minut ni zadostoval za zmago (2-2). 13. december se je tudi za Hudiča izkazal za preklet datum: dve zadeti vratnici, dve prečki, dve poškodbi in za nameček še razveljavljen gol … Nesrečen večer pa ni zmedel Kaluluja. Ravno nasprotno. Že res, da mu neulovljivi Gervinho ob prvem prejetem zadetku ni prizanesel, a je nekdanji branilec Lyona krstni preizkus med italijansko nogometno elito sklenil brez večje napake. Manjkala je le pika na i v obliki zmage proti sila obrambno nastrojeni, a smrtonostno učinkoviti zasedbi trenerja Fabia Liveranija. Kalulu je število igralnih minut v le treh dneh z ničle spravil na 175 in se zelo kmalu veselil novih izzivov.
Dan po odmevnem remiju je klubska uprava sporočila slabo novico: Gabbia bo prisilno počival več tednov – vsaj do začetka januarja. Kjær je zaradi bolečin v desnem stegnu znova ostal zunaj vadbenega procesa. Konkurent manj za Kaluluja, ki je na naslednji preizkušnji proti Genoi znova zaigral – tokrat v začetni postavi. Čakal ga je nov odmeven nasprotnik: Mattia Destro. Bogata kilometrina in izjemen smisel za osvajanje praznega prostora sta 29-letniku omogočila, da je mlademu francoskemu tekmecu vneto paral živce. Destru je uspel par golov, drugega je prispeval z glavo, potem ko je prelisičil prav Kaluluja …
Milan je zaostajal z 1-2 in bil na pragu prvega ligaškega poraza po devetih mesecih, a dvomljivce je utišal Kalulu. Ne da bi bil kakorkoli demoraliziran ali v šoku po zahtevni predstavi, se je ob koncu tekme odločil popestriti dogajanje pred tekmečevimi vrati. Po Çalhanoğlujevi podaji iz kota je kapetan Romagnoli žogo preusmeril prav do 20-letnika, ki je s prvencem v članski konkurenci lombardski zasedbi omogočil točko. Akcija na dolgo in široko potrjuje polno izraženo igralčevo večplastnost. Na dveh prvenstvenih tekmah je zbral osem dobljenih dvobojev in poldrugi ducat osvojenih žog.
»Počutim se imenitno«
Novo gostovanje – nedeljsko preizkušnjo s Sassuolom (2-1) – je vnovič pričel od prve minute. Premišljeno je pokrival prostor, ekonomično porabljal energijo, bil prisoten v obeh kazenskih prostorih, se izkazal z zanesljivim predvidevanjem tekmečevih namer in se do potankosti dopolnjeval s kapetanom Romagnolijem. Kaluluju je uspela najboljša predstava v Hudičevem objemu. V glavnem italijanskem športnem dnevniku niso skoparili s pohvalami. »Je discipliniran, zavzet in učinkovit. Danes smo gledali izkušenejšega brata debitanta, ki je trpel proti Gervinhu in Destru. 20-letnik se je izkazal s šopkom odločilnih posredovanj.« Slovita Gazzetta ga je ocenila z zavidljivo sedmico. »Že pri Lyonu sem nekajkrat igral na položaju osrednjega branilca. Počasi se prilagajam na novo vlogo v in ekipi se dobro počutim,« je Kalulu dodal v pogovoru za Milanovo klubsko TV.
»Pri tem mi tako psihološko kot taktično izdatno pomagajo soigralci in trener.« Nekdanji kapetan Lyonove B ekipe počasi, polagoma, a zanesljivo postaja Milanova dodana vrednost in dobra naložba za prihodnost. Še pred tedni se je uprava spogledovala z igralčevo začasno selitvijo v sredino, kjer bi si nabiral izkušnje za polnopraven naskok na stalno mesto v Milanovi enajsterici. A ta rešitev je počivala na delovni mizi vodstva, še preden so ga odgovorni v klubu videli igrati na velikem odru. Hudičeva uprava ne skriva ambicij po zimski okrepitvi na mestu osrednjega branilca in bo svojo vnemo (Mohamed Simakan, Ozan Kabak ali kdo tretji) bržčas zgledno potešila. Svoj pečat v tej sezoni visokoletečemu ponosu Lombardije je predčasno in proti pričakovanjem največjih optimistov že uspel vtisniti Pierre Kalulu in dokazal, da se klubski ogledniki v svojih opažanjih niso zmotili. Hudič iz prestolnice mode tudi v generaciji 2020/21 lahko računa na mlade.
Foto: Šport TV