Mariborskim organizatorjem tradicionalnega tekmovanja svetovnega pokala je tako kot lani ponagajalo vreme. Zaradi pretoplega vremena niso uspeli pravočasno ustvariti dovolj umetnega snega ter zasnežiti spodnji del proge. Prireditev pa ostaja v Sloveniji. Mariborčani so izkoristili plan B ter se preselili na rezervno lokacijo v smučarsko središče, kjer domuje pokal Vitranc.
Zlata lisica bo v Kranjski Gori namesto v Mariboru vsega skupaj devetič. Lisičke so na “prizorišču B” pod Vitrancem smučale že v letih 1976, 1988, 1991, 2007, 2012, 2014, 2018 in 2020. Leta 1974 so Zlato lisico izpeljali na nadomestni lokaciji v Bad Gasteinu, leta 1975 pa na Jahorini. Zlate lisice niso mogli izpeljati v letih 1998 in leta 2011.
Zadnja lisica, ki je bila v Mariboru, je bila leta 2019. Takrat so se smučarke pomerile na zadnji tekmi pred odhodom na Švedsko na svetovno prvenstvo v Aareju, kjer je Ilka Štuhec na drugem svetovnem prvenstvu po vrsti osvojila naslov svetovne prvakinje v smuku.
Letošnja Kranjska Gora ne bo zadnja postaja karavane pred SP, ki se bo v Cortini d’Ampezzo začelo 8. februarja. Po Zlati lisici tekmovalke čakajo še tri postaje, in sicer Kronplatz z veleslalom 26. januarja, pred tem Crans Montana z dvema smukoma in superveleslalomom 22., 23. in 24. januarja ter še Garmisch-Partenkirchen s smukom in superveleslalom 30. in 31. januarja.
Med tistimi, ki je najbolj zadovoljna s selitvijo Zlate lisice v Kranjsko Goro, je domačinka iz Podkorena Meta Hrovat, ki je lani prav v Kranjski Gori na zadnjem ženskem veleslalomu v zaradi pandemije covida-19 skrajšani sezoni osvojila tretje mesto. Lanska Kranjska Gora je prinesla tudi nenadejani slovenski ekipni uspeh s tremi Slovenkami v prvi petnajsterici.
Dvaindvajsetletnica, ki je v novo sezono prvič zakorakala s svojo ekipo, je bila še najbolj prepričljiva povsem na začetku, na prvi tekmi, veleslalomski premieri v Söldnu, ki jo je končala na šestem mestu. Pred veleslalomoma v Courchevelu pa je Hrovatova padla na treningu v Soldi in si poškodovala hrbtno mišico.
Hrovatova je še nastopila v prvi vožnji prvega od dveh veleslalomov v Courchevelu. Na start drugega pa zaradi bolečin ni mogla.
Po Courchevelu, kjer sta bila veleslaloma 12. in 14. decembra, ni bilo možnosti za preizkus veleslalomske forme. Kranjska Gora bo tako pomenila prvo žensko veleslalomsko preizkušnjo v letu 2021 ter prvi ženski veleslalom po mesecu dni.
Ob odsotnosti ameriške zvezdnice Mikaele Shiffrin je lani v Kranjski Gori na vrhu veleslaloma presenetljiva zagospodarila Novozelandka Alice Robinson, Slovakinja Petra Vlhova na drugem ter Švicarka Wendy Holdener in Hrovatova na tretjem mestu. Slalom pa je osvojila Vlhova, ki je prvič v karieri osvojila tudi lisičkino kombinacijo.
Vlhova, ki v tej sezoni vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala, je bila na stopničkah tudi na prvih dveh veleslalomih sezone s tretjima mestoma.
Po treh veleslalomih od osmih v posebnem veleslalomskem seštevku vodi Italijanka Federica Brignone, skupna zmagovalka lanske zime, z 205 točkami, druga je njena rojakinja Marta Bassino, ki ima pet točk manj, tretja Shiffrinova s 150 točkami.
Bassinova je dobila oba uvodna veleslaloma, Shiffrinova je dobila zadnji veleslalom pred Kranjsko Goro, Brignonejeva pa je bila dvakrat druga, na prvem in tretjem veleslalomu sezone.
Najboljša Slovenka je Hrovatova na 15. mestu s 40 točkami. Veleslalomske točke sta osvojili tudi Ana Bucik na 18. mestu (34 točk) in Tina Robnik na 31. (15 točk).
Veleslalomska forma je neznanka za Ilko Štuhec, ki je na zadnjem veleslalomu nastopila pred dvema letoma v Mariboru, ko je bila 20., Nejo Dvornik in Andrejo Slokar, ki v svetovnem pokalu na veleslalomskih tekmah še nista nastopili v drugi vožnji.
Zlate lisice Štuhčeva ne bo izpustila, čeprav bi bil za njo pravzaprav uvrstitev v finale na obeh tekmah velikanski uspeh. “Zlata lisica je moja domača tekma, tudi če se preseli iz Maribora v Kranjsko Goro. Zato hočem nastopiti,” razloge za odločitev pojasnjuje Mariborčanka, ki bo na SP februarja napadala tretji naslov svetovne prvakinje v kraljevski disciplini po vrsti.
Robnikova, ki je bila lani v Kranjski Gori šesta, je prva dva veleslaloma sezone ostala brez uvrstitve, 14. decembra v Courchevelu pa je bila 16.
Z najbolj konstantno veleslalomsko formo se lahko od Slovenk ponaša sicer slalomska specialistka Bucikova, ki je bila na petih veleslalomih po vrsti v letu 2020 v točkah (24., 14., 21., 16., 22.).
Tokratno tekmovanje bo nekaj posebnega prav zaradi odsotnosti navijačev ob progi in v ciljni areni. Vsi navijači pa lahko sodelujejo pri ustvarjanju navijaškega vzdušja na obeh tekmah s pomočjo družbenih omrežij na navijaškem mestu navijajzalisicke.si.
Lansko Zlato lisico je izpustila Shiffrinova, ko se je umaknila iz karavane po tragični smrti očeta Jeffa. Petindvajsetletnica, ki je v torek v Flachauu pod žarometi po več kot enem letu znova zmagala na slalomu, je dobila tri zaporedne seštevke oziroma kombinacije Zlate lisice v letih 2017, 2018 in 2019.
Najuspešnejša tekmovalka na lisičkinih tekmah je še vedno Švicarka Vreni Schneider z osmimi posamičnimi zmagami, šestimi slalomskimi in dvema veleslalomskima, ter sedmimi dobljenimi kombinacijami. Eno zmago manj ima Švedinja Anja Pärson, ki je na lisici dobila pet slalomov in dva veleslaloma. Nato sledi že Shiffrinova s šestimi zmagami na Zlati lisici in štirimi lisičkinimi kombinacijami.
Najuspešnejši Slovenki na domačih ženskih tekmah svetovnega pokala sta Mateja Svet in Tina Maze, vsaka s po tremi zmagami. Tako Svetova kot Mazejeva (2013) sta dobili tudi kombinacijo, Svetova dvakrat (1988, 1990). Seštevek lisice je dobila tudi Urška Hrovat (1997).
