Avtor: Rok Grilec
10. 11. 2016, 14.41
“O ciljih ne bi govoril. Vsak tekmovalec ima svoje, lahko pa rečem, da smo naredili vse, da jih uresničijo. Lahko rečem tudi, da je pripravljenost za to obdobje prava,” je o reprezentanci povedal glavni trener Tomaš Kos in se spomnil tudi lanske ponesrečene zime: “Učimo se celo življenje. Vedno nas čakajo presenečenja, sam vedno reagiram intuitivno, a le iz tez presenečenj se lahko učimo.”
Pri vsem skupaj ni skrivnost, da so v biatlonskem taboru lani spremenili način dela, ki pa ni prinesel pozitivnih izidov, dodatno pa sta za slabše dosežek poskrbela bolezen Jakova Faka in mononukleoza pri Klemnu Bauerju, ki ni imel pravi priložnosti, da se v primerjavi s konkurenco ustrezno pripravi.
To napako potrjuje tudi Fak. “Lani smo razdelili priprave na kondicijo, moč in streljanje ter se ušteli. A nimam si česa očitati, saj sem si želel napredek in poskusil na drug način. V življenju je treba poskusiti z novimi stvarmi. Letos smo se vrnili na star način in vedeli bomo, kako se bo izšlo. Dokler nimaš tekme se zanašaš na meritve in občutek, a vse to jemlješ z rezervo, saj mi je zelo dobro kazalo tudi lani. Lahko rečem le, da se počutim dobro.”
A Fak ne skriva, da si je v resnici zastavil visoke cilje: “Predvsem si želim konsistenco. Če nastopiš na visoki ravni, dobiš samozavest in potem so realne tudi stopničke. To sem dokazal že lani, ko je bilo res težko, a ko sem bil končno mesec dni zdrav, sem bil na svetovnem prvenstvu kar trikrat blizu stopničkam in medalji.” Tekmovalec je letos postal tudi oče, kar mu je vsekakor spremenilo življenje: “Spanca in počitka je morda še več, saj moram kdaj mirovati tudi zato, da otrok spi. Seveda pa so prišle tudi druge obveznosti in kdaj je treba zamenjati tudi kakšno plenico.”
Sicer pa se tekmovalec ubada z okrevanjem po oktobrski bolezni, zaradi katerih je morda celo vprašljiv uvod v sezono. “Bilo je nekaj težav, a to smo rešili. Treniram, če pa ne bom pripravljen, da bi nastopil na visokem nivoju že v uvodu, bom kakšno tekmo morda tudi izpustil, a ostajam optimističen.”
“Želim se vrniti v najboljšo deseterico, top formo pa seveda načrtujem za domačo tekmo decembra na Pokljuki in februarsko svetovno prvenstvo. Veselim se prvih tekem, da vidimo, kje smo,” pa razlaga Teja Gregorin, zadovoljna, da se je letos pripravljala po starem preverjenem programu.
Zelo zadovoljen je tudi Klemen Bauer, ki se veseli, da je končno spet zdrav: “Sem na novo rojen in delam brez omejitev. Po takšnem letu se naučiš ceniti zdravje.” Za Bauerja bo nedvomno pomembno, da se čim prej vrne na že dosežene pozicije, pri tem pa naj bi mu pomagal tudi nov slovenski dres v beli in nacionalnih barvah, v katerem se tekmovalec dobro počuti.
Lenart Oblak, Rok Tršan, Miha Dovžan, Mitja Drinovec in Anja Eržen pa si želijo predvsem redno uvrstitev na zasledovanje in tudi točke svetovnega pokala, torej uvrstitev med najboljših 40. Mlajši tekmovalci bodo v sklepnem delu priprav, v ponedeljek ekipa odpotuje v Skandinavijo, nastopili še na tekmi v Beitostolnu, kjer bosta med drugim tekmovali tudi mladi Urška Poje in Tina Mlakar, ki naj bi si na Norveškem na tekmi IBU pokala priborili pravico, da na Pokljuki lahko nastopita v slovenski ženski štafeti na tekmi svetovnega pokala.
Vodja panoge Janez Ožbolt je kot cilj v sezoni izpostavil, da bi se morala moška ekipa v pokalu narodov prebiti med najboljših 12 ekip, v svetovnem pokalu pa si Slovenija želi enega tekmovalca do 10. mesta in še enega do 30. Ostale zahteve so skromne. Še dvojica naj bi vsaj enkrat v celi sezoni posegla po točkah svetovnega pokala oziroma se uvrstila med najboljših 40. Med dekleti, kjer je ob Gregorinovi prvokategornica še Erženova, pa bodo zadovoljni z 22. mestom v pokalu narodov.
Foto: Šport TV
