Avtor: Klemen Verlič
22. 1. 2021, 19.04
“Veliki klubi hočejo več denarja, navijači pa več izločilnih tekem. Treba je najti kompromis med tem, kaj hočejo klubi in kaj navijači, ki jih je treba vključiti,” je dejal zdaj 71-letni Wenger, ki se je kot trener najbolj uveljavil pri Arsenalu, ki ga je vodil med letoma 1996 in 2018 in z njim trikrat osvojil državni naslov, sedemkrat pokal FA in sedemkrat tudi superpokal oziroma Community Shield.
Tudi Arsenal sodi med tako imenovane velike klube. Ti si po informacijah, ki zadnja leta vse bolj odločno pronicajo v javnost, želijo zaprto, elitno superligo, kot ključno leto za korak v to smer pa se omenja 2024, ko potečejo televizijske in sponzorske pogodbe za tekmovanja pod okriljem Evropske nogometne zveze (Uefa).
Fifa skupaj s svojimi konfederacijami, tudi Uefo, katere predsednik Aleksander Čeferin, ves čas poudarja, da je proti ustanovitvi superlige, pred dnevi pa je v sporočilu za javnost zapisala, da ne podpira takšne lige in da bo prepovedala nastope igralcem na tekmovanjih pod svojim okriljem, če bodo igrali v njej.
To je storila le malce zatem, ko se je v javnosti znašel triurni sestanek med predsednikoma Reala Madrida in Juventusa, Florentinom Perezom in Andreo Agnellijem, ki je tudi predsednik združenja evropskih klubov (Eca).
Časnik The Times je poročal, da je med klubi zaokrožil dokument, v katerem je začrtan okvirni sistem tekmovanja. V tem bo po predlogu 20 klubov (ti bi še vedno igrali tudi domače lige), od tega 15 stalnih, pet pa se jih bo letno kvalificiralo. Ta petnajsterica (klubov soustanoviteljev) bo po poročanju omenjenega časnika za udeležbo dobila po približno 350 milijonov evrov na klub. Liga prvakov prinese približno 113 milijonov.
Teh 20 klubov bo po predlogu razdeljenih v dve skupini po deset, vsak bo igral tekmo z vsakim doma in v gosteh. Najboljši štirje iz vsake skupine se bodo prebili v izločilne boje. V četrtfinalu in polfinalu bo prav tako sistem tekme doma in v gosteh, finale pa bo na nevtralnem terenu.
Ali bo do tega dejansko prišlo, še ni jasno, a izjava Fife in njenih podzvez kaže na resno “grožnjo” ustaljenemu sistemu. Tega načenja tudi pandemija novega koronavirusa, ki pa je po Wengerjevem mnenju tudi priložnost, kako bolj vključiti navijače.
“Zdaj, ko jih ni na stadionih, dojemaš, kako so pomembni. To je priložnost za njihovo večje vključevanje,” pravi Wenger, ki je postregel tudi s podatkom nedavne raziskave – ta kaže, da je povezanost navijačev večja pri manjših kot velikih klubih. “To pa zato, ker skupno trpljenje ustvarja večjo vez kot pri velikih klubih. Navijaška povezanost pri, denimo, Arsenalu, Manchester Unitedu, Chelseaju je bila manjša kot pri, denimo, Sunderlandu, Wiganu …”
Pojasnil je, da je “moderni navijač tisti, ki navija za svojo reprezentanco in je običajno navijač velikega kluba, šele zatem pa lokalnega kluba, kjer je odraščal”. “Kaže, da se lokalna navijaška podpora krči. Če ne bo nič narejenega, bo ta kultura izumrla. Za to pa je treba več denarja. Kako? Prek televizije,” je dodal in poudaril, da pa morajo vse to voditi športni interesi in kakovost tekmovanja.
Dotaknil se je tudi slovenskega nogometa in dejal, da so najbolj pomembne za preživetje v tej globalizaciji izobrazba, kakovost “skavtinga”, prehajanja med starostnimi selekcijami in treniranja. Izpostavil pa je še znano težavo. “Tudi v Sloveniji mladi odidejo v velik klub, kjer pa ne igrajo, izgubijo motivacijo in se posledično ne razvijejo,” je še povedal poliglot, inženir in ekonomist, ki ima prste vmes tudi v astronomiji, nenazadnje je nekje “tam zgoraj” asteroid z njegovim imenom.
