Kar je v torek v Budimpešti uspelo Olivierju Giroudu, je sinoči v objemu tišine Atalantinega Gewiss Stadiuma Realovemu bočnemu branilcu Ferlandu Mendyju. S prekrasnim strelom je zapečatil teden francoskih evropskih bravur in rekorderju po številu najžlahtnejših mednarodnih lovorik priigral lepo prednost pred marčevskim povratnim dejanjem osmine finala lige vseh lig.
Navijaški šov v pandem(on)ičnem središču Lombardije je že v zgodnjih večernih urah naznanil, da domačo Atalanto čaka zgodovinski obračun, ki so se ga udeleženci, v prvi vrsti sivolasi strateg Gian Piero Gasperini, nestrpno veselili. Vključno z občinstvom pred TV zasloni so si pričakovano veliko obetali, a so priljubljene elektronske naprave po koncu pretežno ugašali nepotešeni. Ekipi sta v dvoboj krenili z enako mero zavzetosti, odločnosti in neusmiljene bojevitosti. Že v 17. minuti se je zgodila prva prelomnica. Ferland Mendy je s premetenim gibanjem prisilil domačega vezista Rema Freulerja v prekršek za rdeči karton. Bitka 10 na 11 pa rezervista Iličića in soigralcev naposled ni nagradila z vsaj častnim remijem brez zadetkov. Zgodilo se je ravno obratno. V 86. minuti je prav Mendy iz navidez neobetavne akcije na zanj povsem neprepoznaven način z močnim strelom s praviloma šibkejšo desnico presenetil Pierluigija Gollinija in s slastnim briošem razveselil Zinédina Zidana. Nekdanji branilec Lyona je zdesetkano belo vojsko dvignil, ko je to bilo najbolj potrebno, in zablestel v ključnem trenutku.
Njegov nadrejeni se je začudeno muzal ob robu igrišča. Delovalo je, kot da niti sam ‘božanski plešec’ ni pričakoval rojakovega presežka. Ali pa je šlo le za način odziva na neobičajen zadetek še manj običajnega strelca, ki se je na vse kriplje potrudil odločiti tekmo … z desnico. Za nameček pa je to storil zgolj štiri minute pred koncem rednega dela. Zveni nepredstavljivo, a dejansko niti ni.
V prazni školjki na tri četrt obnovljenega Atalantinega nogometnega domovanja je bil Mendy hkrati sprožilni moment, odrešitelj in najboljši igralec na tekmi brez izrazitih EEG artefaktov. Njegov gol je včeraj ponovno bledo madridsko zasedbo glede na vsebino nepričakovano postavil v imeniten položaj pred odločilnim povratnim obračunom.
»Šlo je za uigrano kombinacijo, čeprav Ferland ni bil predviden za strel,« je po tekmi razkril nasmejani Zizou. »Njegov zaključek me je navdušil. Že lep čas slovi po kakovosti svoje desnice. Z njo strelja siloviteje kot z levico. Že res, da je z levico natančnejši, a njegova desnica je močnejša.«
Redka Realova dodana vrednost
Greh bi bilo zreducirati Mendyjev sinočnji prispevek zgolj na bravuro, ki je presodila Atalanti. Tok tekme je ukrojil v 17. minuti, ko je samoiniciativno prodrl v prazen prostor, potisnil tekmečevega vezista Freulerja v vlogo zadnjega branilca in izsilil prekršek za – po mnenju mnogih prestrogo – Švicarjevo izključitev.
Rdeči karton je povsem zamajal Boginjine načrte. Gasperinijevi varovanci so vse moči usmerili v branjenje in po prvi prelomnici niso resneje ogrožali vrat Thibauta Courtoisa. Za oba kluba uvodni spomladanski evropski izziv se je spremenil v sterilno prevlado v posesti nenavdihnjene gostujoče zasedbe, ki jo je v končnici odrešil Mendy.
Kar pa ne spada povsem v srečen splet okoliščin. Real je včerajšnjo tekmo pričel z, ko gre za dvoboje izločilne faze Lige prvakov, eno doslej najbolj pisanih enajsteric. Brez klasičnega napadalca (mesti v napadu si je razdelil par Vinícius Júnior-Asensio), brez stebrov Ramosa in Benzemaja, medtem ko je nabor rezervistov znatno dopolnil šopek manj znanih elementov iz Castille. Preverjene razpoložljive adute bi zlahka prešteli na prste ene roke in naposled deluje povsem logično, da je eden od njih ob koncu prevzel usodo šibkega in ranljivega Reala na svoja pleča.
Marcelo postal le obstranski spremljevalec
Če je Brazilec Marcelo, dolgoletna referenca na levi strani obrambe, eden redkih Realovih nosilcev, ki je izgubil mesto v enajsterici, tega ne gre pripisati zgolj ponavljajočim se poškodbam, ampak se vzrok skriva tudi v tem, da ga je na obrobje premaknila Mendyjeva naraščajoča moč. Ena redkih uspešnih kupčij Belega dvora v zadnjih prestopnih rokih je postala stalna dodana vrednost na levem boku in je odigrala vse tekme te izvedbe Lige prvakov. »V Madridu se počutim izjemno, razumem se z vsemi in pri Realu želim še dolgo ostati,« je po tekmi zaupal v kamero največje francoske športne televizije.
Če so Ramos, Modrić, Casemiro, Kroos in Benzema ostali nedotakljivi, je postal Marcelo obsojen na vlogo menjave za francoskega reprezentanta in nastopi le tedaj, ko Mendy ni na voljo ali potrebuje počitek. 25-letnik, ki izhaja iz širšega območja Pariza in je v rani mladosti zaradi posledic zahtevne operacije kolka skoraj leto obsedel na invalidskem vozičku brez realnejših možnosti za nadaljevanje nogometne poti, je nedvomno zadovoljil trenerjeva pričakovanja. Do včeraj mu je manjkala izstopajoča predstava, s katero bi navdušil množice. Od vrnitve iz Bergama to ni več težava.
Mendy je po sklenitvi sodelovanja z Realom zadel šele tretjič (na 60 tekmah), a izbral pravi trenutek za prvenec v Ligi prvakov. »Nisem si niti predstavljal, kako naj se veselim zadetka,« je iskreno ugotovil junak večera in pričakovani dobitnik nagrade za najboljšega igralca na tekmi. »Zmaga je ključnega pomena. Zadeti na taki tekmi je plus zame. Na trenutke se je zdelo, da nam zmanjkuje idej, ker je nasprotnik stal zelo nizko in nam s spretnim branjenjem oteževal delo.«
Real ga je kljub vsem minusom rezultatsko uspešno opravil. Tisti, ki je v začetku tedna za slovito Marco izjavil, da »bi za Zidana tudi umrl«, je upravičil zaupanje nadrejenega. Zizoujev obraz se je po Mendyjevem zadetku spremenil v nasmešek do ušes. Zanj je imel kopico razlogov.
Foto: Šport TV