Še v tretji zaporedni sezoni po odmevnem in za mnoge nepričakovanem podpisu štiriletne pogodbe s petkratnim dobitnikom zlate žoge je Juventus bistveno bolj zgodaj od pričakovanj klavrno sklenil evropsko zgodbo. Kupčija, ki so se je belo-črni lotili z željo po vrnitvi na žogobrcarski prestol stare celine, Andrei Agnelliju in sodelavcem na čelu z zvezdami posutega nogometnega ponosa Piemonta v lovu na pokal z velikimi ušesi ni prinesla korenitejšega napredka in je pod vprašaj postavila Portugalčevo prihodnost v Torinu.
»Ronaldo izdal Juve«. Včerajšnja naslovnica rimskega časnika Corriere dello Sport vsebuje tako kruto kot iskreno noto. Kruto zato, ker Cristiano Ronaldo nikakor ni edini krivec za torkovo Juventusovo slovo iz Lige prvakov, iskreno pa, ker v zgolj nekaj črkah opiše evropski neuspeh Portugalčevega udejstvovanja na Apeninskem polotoku. Danes, po slabih treh sezonah v Torinu, gre brez zadržkov skleniti, da misija CR7 dejansko ni obrodila sočnih
mednarodnih sadov. Bi sploh lahko zapisali kaj drugega? Najbrž ne. Po zadnji zaušnici s strani zasluženega četrtfinalista Lige prvakov Porta bi upravičeno uporabili celo besedo fiasko, ki spodbuja ugibanja in sproža projekcije o bližnji in daljnji prihodnosti devetkratnega zaporednega italijanskega prvaka.
Fiasko. Zlom. Debakel. Vse tri besede so morda (pre)močne. Že res, da Cristiano Ronaldo od selitve na italijanski škorenj le ni vsega zamočil, kar v prvi vrsti potrjujeta osvojena scudetta (2018/19, 2019/20). Pa vendar bi se težko izognili sklepu, da Juve zanju morda le ni potreboval enega največjih čarovnikov z žogo vseh časov. Stara dama si je domače nogometno kolesje priredila po svojem ritmu že precej pred Ronaldovim prihodom poleti 2018 (sedem zaporednih prvoligaških lovorik). Z namenom krojiti vrh Lige prvakov so se Juventusovi triumviri Agnelli, Pavel Nedvěd in Fabio Paratici lotili najdražjega nakupa v zgodovini kluba. Zanimala jih je igralčeva smrtonosna zmožnost sejanja strahu v tekmečeve obrambe na največjem evropskem odru. Da bi s serijskim odločevalcem končno prekinili mednarodni post, ki za Juve traja že četrt stoletja. Na tej točki se je očitno zalomilo.
Po 16 letih brez gola v izločilnih bojih lige vseh lig
V prah se je razblinil poglaviten motiv Ronaldovega prestopa v Juventus. Z nekdanjim Realovim strelskim strojem se Juventus v najelitnejšem evropskem nogometnem plesu še ni uspešno odvrtel prek četrtfinalne ovire. Še slabše. Belo-črnim so vrata pokazali trije tekmeci, ki na papirju sploh ne sodijo med zastrašujoče velikane: Ajax spomladi 2019, lani Lyon in v torek Porto. Tudi zato je le stežka dvomiti v pravilnost kupčije Ronaldo. Po vseh treh travmatičnih in odmevnih evropskih izpadih pa je enako težko z očitajočim prstom kazati zgolj na največjega rivala Lionela Messija.
Cristiano Ronaldo je v treh sezonah pri Juventusu v Ligi prvakov zbral 14 golov, enega manj od zadnje z lovoriko ovenčane evropske zgodbe 2017/18 pri madridskem Realu (15). Tudi v belo-črnem dresu je na nekaterih tekmah opozoril na svojo nadpovprečno kakovost in spomnil, da mu teža let ne zmore priti do živega. Veličasten hat-trick za epski preobrat v osmini finala lige vseh lig je pred dvema letoma odpihnil Oblakov Atlético in Juventusu vlil novo, a kratko življenje. V naslednjem krogu je zadel na obeh dvobojih z de Ligtovim Ajaxom, a zaman … V prejšnji sezoni se je z dvojcem golom izkazal na povratni tekmi z Lyonom, a znaten prispevek znova ni zadoščal za nadaljevanje mednarodnih sanj. Na letošnji dvodejanjki s Portom je tudi pred tekmečevimi vrati ostal tiho, kar se mu je v izločilnih bojih Lige prvakov primerilo celo prvič po sezoni 2004/05 … Če je nogometna Italija vanj uperila očitajoče kazalce, ker se je po odločilnem prostem strelu Sérgia Oliveire v živem zidu usodno obrnil, se ni moč izogniti vtisu, da v Ligi prvakov le ni zmogel vsega storiti sam.
In potem?
Kar upravo Juventusa najbolj boli, je dejstvo, da je za nakup in vzdrževanje slovitega dejavnika X namenila veliko količino sredstev. Letna Portugalčeva plača brez dodatkov znaša vrtoglavih 31 milijonov evrov neto in predstavlja velik zalogaj tudi za finance najbogatejše italijanske nogometne institucije, ki je bila za Portugalca primorana celo rebalansirati proračun in je obrnila hrbet enemu od poglavitnih klubskih postulatov, da športni projekt belo-črnih počiva na kakovosti skupinske dinamike. Kaj torej storiti? Cristiano Ronaldo ima veljavno pogodbo do konca prihodnje sezone (do junija 2022). 36-letnik skozi domača tekmovanja iz tedna v teden dokazuje, da ga še vedno krasijo nadstandardne odlike, s katerimi dela razliko. Je še vreden tako izdatnega kosa klubske finančne pogače?
Italijanska javnost si je navzlic Ronaldovi izjemni ligaški učinkovitosti (20 golov na 22 prvenstvenih tekmah) nehala zatiskati oči pred zgornjim vprašanjem in mu v zadnjih tednih po nihajoči Juventusovi formi (s tekmo manj zaostaja za 10 točk za vodilnim Interjem) v domačih vplivnih medijih namenja vse več prostora. Če je bila ideja o podaljšanju pogodbe s Portugalcem dolgo časa na Agnellijevi mizi, se je trend v zadnjih dneh očitno obrnil.
»Ronaldo ima veljavno pogodbo še za eno leto. Podaljšanje trenutno ni naš kratkoročen cilj, za to bo še dovolj časa,« je v torek za italijanski Sky izpostavil alfa in omega športnega dela Juventusove uprave Fabio Paratici.
Če ideja o podaljšanju Ronaldovega bivanja v Torinu še ni odvržena na smetišče zgodovine, se je v glavah nekaterih strokovnih opazovalcev porodila misel, da se vodilni možje kluba spogledujejo s Portugalčevo prodajo še pred iztekom veljavne pogodbe. Poletni odhod prvega strelca italijanskega prvenstva pa bo glede na kontekst težko verjeten. Klube, ki bi ga lahko sprejeli v svoje vrste in so mu zmožni ponuditi finančno ugodnejše ali vsaj primerljive pogoje s tistimi, ki jih je deležen v objemu stare dame, ni težko prešteti. Dovolj so prsti ene roke. Še težje si je predstavljati, da bo prepotrebna obnova Juventusove hiše od temeljev do strehe možna s Portugalcem in njegovo plačo v dnevni sobi. Klubska uprava je pred veliko dilemo, s katero bo bolečino po treh evropskih neuspehih morala zdraviti s potrpežljivostjo, za katero pa vemo, da si (še) ni utrla poti v klubsko DNA.
Foto: Šport TV