Avtor: Nejc Mravlja
29. 4. 2021, 11.15
Dejstva so neizpodbitna. Četudi jim je na prvi pogled morda težko verjeti, jih Barça z nocojšnjo zmago nad Granado lahko izkoristi za vsaj hipen skok na prvoligaški prestol. V preporod je po skromni formi na začetku tekmovalne pustolovščine verjel le malokdo, še manj upanja je navijaški vojski ponujal dvomestni točkovni zaostanek na polovici sezone za tedaj suvereno lokomotivo – madridskim Atléticom. Če k temu dodamo še permanentna strah in nelagodje, ki sta v zadnjih slabih dveh letih docela prepredla klub, je bilo za čaroben spomladanski posladek le malo osnov. A te so vendarle počasi in polagoma dobivale jasnejšo obliko. Ekipa je zaradi uspešnih taktičnih prilagoditev in številnih zdrsov neposrednih tekmecev nepričakovano hitro strmo dvignila rezultatsko krivuljo, na tej podlagi pa po osvojeni pokalni lovoriki postala povsem legitimen kandidat za dvojno krono.
Del rezultatskega vzpona gre nedvomno pripisati bleščeči zmagi v finalu Cope del Rey proti Athletic Clubu (4-0), ki pred dvema tednoma ni zmogel slediti katalonskemu jurišanju do novega dotika cenjene srebrnine. »Ena najtežjih sezon gre počasi h koncu. Za nas je pokalni naslov odličen temelj za naskok na prvenstveni tron. Zaključek pomladi bo tako zelo pester,« je po pokalnem slavju sklenil prvi Azulgranin adut in nakazal, da mu s soigralci od konca poletja nikakor bilo postlano z rožicami.
Novembra je ekipa zasedala šele šesto mesto na ligaški lestvici in z 11 točkami zaostanka za vrhom boj za naslov predčasno zamenjala za neizprosno bitko za tolažilno nagrado – uvrstitev v Ligo prvakov. K temu vsekakor velja dodati nezavidljiv finančni položaj (dobra milijarda evrov dolga), obe izgubljeni klasiki z državnim sovražnikom številka ena in spremembo na predsedniškem stolu … začarani krog najslabšega možnega sezonskega scenarija je bil tako sklenjen. Toda FCB je po prelomu koledarskega leta dokazal, da zna še tako krizne okoliščine preseči, jih vsaj na igrišču potisniti v ozadje in se z novo energijo vrniti v središče pozornosti. Koemanovi varovanci so od začetka januarja med vsemi člani španske nogometne elite zbrali največ točk in so znova pričeli navduševati z vsebino.
Kako se je to zgodilo? Prvi temelj je izvrstna rezultatska serija. Barça je izgubila le na eni od prejšnjih 20 prvenstvenih preizkušenj in je na zadnjih osmih zbrala kar sedem zmag. Paradoksalno je prav povratni dvoboj osmine finala Lige prvakov s PSG, sopomenka hitro sklenjene letošnje katalonske evropske zgodbe, za Messija in soigralce pomenil sprožilni moment. S tem, ko so Parižanom vestno oteževali delo in so ti v primerjavi s prvim dejanjem na stadionu Camp Nou zgolj teden pozneje spominjali le na bledo senco mogočnega nasprotnika, so modro-rdeči očitno pričeli verjeti, da jih zmagovalna mentaliteta ekipe iz evropskega vrha še ni povsem zapustila, in da sezono še zmorejo skleniti z dvignjenimi glavami. V primerjavi z jesenjo je psihološki pomik na bolje ogromen.
Kar zadeva taktiko, je bilo potrebno vrniti Koemanu tisto, kar je nekoč že pripadalo Ronaldu. Nizozemski strateg, ki je po lanskem povratku v klub iz dneva v dan deležen obilnega medijskega mrcvarjenja, se je odločil za nepričakovano spremembo. Zanj značilno shemo 1-4-3-3, ki jo je po mnenju vodilnih katalonskih medijev diktirala slačilnica, je zamenjal v sistem s tremi osrednjimi branilci z bistveno širšim pokrivanjem prostora. Posledica? Razcvet Ousmana Dembéléja v konici napada, delovanje (končno!) naveze Messi-Griezmann in boljši nadzor nad vsebino. Najbolj kričeč primer taktičnih izboljšav je polfinale pokala, v katerem je Barcelona prvo dejanje prepričljivo izgubila z 0-2, na povratni tekmi pa se prvič predstavila s shemo 1-3-4-1-2 in se z mini remuntado (3-0) prebila v finale.
In od tedaj? Katalonci so v prvenstvu s teniško zmago pretresli Real Sociedad (6-1), v Evropi dodobra namučili PSG, na imeniten način osvojili prvo lovoriko po poldrugem sušnem letu in z najboljšo rezultatsko dinamiko med štirimi pretendenti (navzlic zaostanku ne gre povsem odpisati niti Seville) vložili resno kandidaturo za ligaški prestol. Prerojeno moštvo deluje vse bolje predvsem zavoljo upoštevanja vseh odlik izstopajočih posameznikov, ki jih ima na voljo trener. Bočnima nogometašema Destu in Albi omogoča še znatnejši prispevek v napadu. Španski reprezentant je po spremembi sheme zbral pet asistenc in zadetka … še ena potrditev, da je Koeman s sodelavci in igralci našel formulo za uspeh.
Katalonskega preporoda zagotovo ne bi bilo (ali vsaj ne v takšnem obsegu) brez stranpoti neposrednih tekmecev. Oblakov Atlético je daleč od prepričljive forme in je izgubil na dveh od zadnjih petih ligaških izzivov, njegovemu mestnemu tekmecu Realu večino energije pobira končnica v Ligi prvakov, zato Benzema in soigralci na prvenstvenih tekmah proti zgoščenim obrambam trpijo ježeve muke, medtem ko Sevilli v bitki za vrh navkljub stanovitni formi primanjkuje izkušenj. Zdrsi madridskih velikanov so prenovljeni Barçi omogočili prosto avtocesto do izpolnitve poglavitnega cilja, čeprav si ga morda niti ni povsem zaslužila. Zahvaljujoč znova najdenim Messijevim čarovnijam in moštvu, ki ponovno diha kot eno, se vam ne bo potrebno uščipniti, da bi vas prepričali, da ne sanjate, če boste po nocojšnji tekmi na vrhu Primere División videli prav Barcelono.
Foto: Šport TV
