Včerajšnja predstava ga je zopet izstrelila v središče pozornosti tudi tiste manj osveščene športne javnosti, ki se bolj ali manj občasno – le ob torkovih in sredinih večerih – predaja čarovnijam njenega veličanstva – nogometne žoge. Z odločilnim vplivom na oba zadetka je N'Golo Kanté v prispodobi pretekel in preskočil madridski Real, Chelseaju pa z novim velikodušnim prispevkom pomagal k uvrstitvi v veliki finale Lige prvakov, ki je nepogrešljiv francoski reprezentant v pisani zbirki lovorik še nima.
Na sinočnjem povratnem polfinalnem dejanju proti rekorderju po številu elitnih evropskih zvezdic je zablestel že v prvem polčasu. Tekla je 28. minuta, ko si je s polno mero navdiha izmislil čudovito dvojno podajo s Timom Wernerjem, nato pa žogo iznajdljivo oddal Kaiju Havertzu. Pri drugem zadetku, ki ga je tik pred koncem prispeval Mason Mount in z njim ovekovečil Chelseajev uspeh, pa je v ključnem trenutku prestregel žogo, z njo za Real usodno pospešil in v pravem trenutku zaposlil rezervista Christiana Pulišića, ki je s kaviarjem osrečil strelca gola, po katerem je nerazpoloženi nasprotnik dokončno izdihnil. Za Kantéja nova referenčna predstava, v kateri je bil s povodom za oba napadalna prebliska odločilen dejavnik zgodovinske uvrstitve Modrih (prve po devetih letih) v prihajajoč carigrajski finale. Nekdanji član Caena in Leicester Cityja pa ni blestel zgolj v zanj tako vsakdanjih obrambnih nalogah, temveč se je za ekipo razdajal tudi v napadu. Nova umetnina bi se kaj lahko svetila še bolj bleščeče, če bi v drugem polčasu izkoristil priložnost za 2-0, in če bi obveljal prvi Wernerjev zadetek, ki ga je v 18. minuti pripravil prav glasno brneči motor Kanté, a je bil pozneje upravičeno razveljavljen zaradi prepovedanega položaja.
Španski tekmec proti Kantéju in druščini od prve do zadnje minute ni uspel ugledati luči prebujenja. Igralci Reala se najbrž še danes sprašujejo, kaj jim je bolj vzelo vnemo: ikoničen šov nizkoraslega vezista ali čvrstost Chelseajevega obrambnega bloka? V premišljeno sestavljeni taktični shemi 1-3-5-2 je Kanté ob Mountu in Jorginhu napravil vse potrebno: bil je natančen v podajah, je preigraval, sprintal, kot za stavo dobival zračne dvoboje in osvojil šopek žog globoko na tekmečevi polovici igrišča. Kot bi vnaprej vedel za nasprotnikove kretnje, kot bi poznal odgovor na sleheren tekmečev gib. Z jasno izraženo visoko nogometno inteligenco je Kanté v kombinaciji z novim tekaškim presežkom (pretekel je 11,43 km, kar je drugi dosežek tekme za soigralcem Havertzom) kraljeval v zvezni vrsti in z vsako iniciativo nenehno skrbel za trpljenje Realove obrambe.
Zenit pri tridesetih ali celo kasneje?
Selitev Thomasa Tuchla v London sredi sezone je vrnila zanos tudi Kantéju. Po januarski poškodbi stegna (manjkal je na petih tekmah) mu je bavarski strateg razumno odmerjal igralne minute, kar se je izkazalo za dobitno potezo. Kantéjeva forma je odtlej v stalnem vzponu. Pri 30. letih je vzorčen primer sodobnega nogometnega velikodušneža svoje privrženke in pristaše navdušil z novo verzijo. Kanté 2.0 je še prisotnejši v napadu, s čimer je ekipa postala bistveno manj izpostavljena tveganjem, predvsem pa je v svojo pregovorno večplastnost dodal izpiljeno tehniko, s katero vse močneje vpliva na učinkovitost ne vselej natančnih napadalnih soigralcev, brez da bi jih na kakršen koli način omejeval s potencialno predimenzioniranim egom. Ni skrivnost, da nad njim ne skriva navdušenja niti Tuchel. »Gre za primer neverjetne darežljivosti. Je miren in diskreten fant, ki se veliko smeje in se pogovarja z vsemi, a ne slovi po velikih in glasno izrečenih besedah. Je izjemno vljuden. Njegovo izrazno sredstvo je vsebina na igrišču.«
»Osvojil je vse razen Lige prvakov. S cenjeno lovoriko bi nadaljeval strmo rast. Sprašujem se, kje se bo končalo njegovo dozorevanje. Že zdaj je izjemen igralec in bojevnik, ki ga potrebujete za vrhunske uvrstitve. V mojih bivših klubih sem sanjal, da bi ga imel pod svojim okriljem. Zdaj je moj varovanec, na kar sem zelo ponosen.« V zraku ostaja še ena dilema, ki bo ostala nerazčiščena do 29. maja: je izboljšana različica N’Goloja Kantéja dovolj, da bo Modre popeljal na evropski vrh? Če bo tako spreten z žogo in brez nje, kot je bil sinoči proti nebogljeni španski nogometni vojski, in bo vseprisoten pri neutrudnem izvajanju pritiska na tekmeca ter mu z rednim odvzemanjem žoge stalno paral živce, bo nadmočni Manchester City končno dobil nasprotnika po meri. Kvarnik pred celovečercem ob Bosporju: Pep Guardiola že pridno tuhta in pripravlja taktični načrt za izogibanje pastem, ki mu jih bo s soigralci nastavila marljiva francoska mravlja.
Foto: Šport TV