Avtor: Kenny Jan
6. 9. 2021, 13.09
Markovičeva se je uradno poslovila od tekmovalnega plezanja pred začetkom sobotnega finala v dvorani Zlato polje, kjer je tudi sama kar štirikrat zmagala ter vsakič dvignila na noge domače občinstvo. Skupaj z Markovičevo je tekmovalno pot sklenila Tjaša Kalan Primožič.
“Danes sem se uradno poslovila od tekmovalnega plezanja v svetovnem pokalu. Vendar se s tem nisem poslovila od samega plezanja. Zato je bila odločitev nekoliko lažja. Vsekakor je bilo kar čustveno. Podoživeti vse te trenutke, res se zavedati, da so svetovni pokali za mano, ogromno lepih dosežkov, izkušenj, spominov. Nato sem z zanimanjem spremljala tekmo naprej,” je v izjavi za STA v soboto dejala Markovičeva, ki je kot gledalka navijala za domačo vrsto.
Za slovo Markovičeve od svetovnega pokala je zvezdnica vertikale Janja Garnbret z novo izjemno predstavo vpisala še drugo kranjsko zmago, predstavnik mlajšega rodu 19-letni Luka Potočar pa se je z drugim mestom prvič zavihtel na oder za zmagovalce.
V biografiji Markovičeve bo kot zadnja tekmovalna uvrstitev zapisano četrto mesto v težavnosti na evropskem prvenstvu leta 2019 v Edinburghu. “Na tem evropskem prvenstvu sem res za las zgrešila medaljo, z njo bi bil konec še toliko lepši. Kljub temu je za mano res lepa kariera, uživanje v plezanju.”
Rojena Ptujčanka, ki sama zase pravi, da je njen naslov Slovenija, s partnerjem Luko Fondo je vezana tudi na Sežano in Koper, kjer pomaga v plezalnem centru, se bliža zaključku druge stopnje magisterija biopsihologije na Univerzi na Primorskem. “Precej se ukvarjam s plezanjem v naravi, v skali, tudi v zelo težkih smereh, s čimer svoje plezanje ohranjam na vrhunski ravni. Hkrati pa tudi upam, da bom lahko marsikaj dala plezanju nazaj, kar mi je šport dal.”
Kot vrhunska plezalka je imela pri svojem početju tudi podporo: “Zelo bi si zahvalila konstantni podpori tako Planinske zveze Slovenije, kot tudi slovenske reprezentance in v zadnjih letih športne enote Slovenske vojske. S tem so stvari lažje in mislim, da si vsak športnik na takšni ravni tovrstno podporo tudi zasluži.”
“Za mano je 15, če ne celo 20 let vrhunskih tekmovanj na mednarodni ravni, praktično z medaljami vsako leto, tako v mladinskih kot članskih vrstah. Celotno desetletje konstantnega uvrščanja v finale in na stopničke,” je še dodala Markovičeva, ki je na prvi mednarodni tekmi nastopila pred dvema desetletjema še kot deklica 7. aprila 2001 v Trstu na mladinskem evropskem pokalu.
“Najbolj mi ostajajo v spominu tri skupne zmage v svetovnem pokalu, štiri zmage tukaj na prizorišču v Kranju, od katerih je marsikatera pomenila tudi hkrati skupno zmago v svetovnem pokalu in zelo lep konec kariere, naslov evropske prvakinje in vse medalje s svetovnih in evropskih prvenstev. Za piko na i pa mi je najbolj pri srcu zlato s svetovnih iger, kar vemo, da je bilo to največ, kar se je v plezanju dalo doseči do olimpijskih iger,” je pojasnila Markovičeva, ki je zelo zadovoljna z zapuščino mlajšim rodovom.
“Zgodovina slovenskega plezanja je res vrhunska, od Martine Čufar, Natalije Gros, Maje Vidmar, potem nadaljevanje z mojimi in Janjinimi rezultati sedaj. In ravno prej smo se se malo pošalile, da vsaka naslednja zada letvico nekoliko višje, mislim, da kljub temu, da je podmladek v slovenskih vrstah res, res perspektiven, pa vsaka naslednja zada zelo močan izziv.”
V svetovnem pokalu je zbrala 22 zmag, od tega 20 v težavnosti in dve v balvanih, skupno ima 48 stopničk. Trikrat je osvojila seštevek svetovnega pokala v težavnosti (2011, 2012, 2015), trikrat skupni seštevek v kombinaciji disciplin svetovnega pokala (2011, 2012, 2013). Gre za dosežke, ki jih je presegla šele Garnbretova.
Z EP ima šest kolajn, med njimi tudi zlato v težavnosti iz Chamonixa iz leta 2015. S članskih SP je prinesla tri kolajne, dva brona in srebro, ima tudi zlato z mladinskega SP. Leta 2013 je v Caliju zmagala v težavnosti na svetovnih igrah neolimpijskih športov.
Leta 2011 je prejela Bloudkovo plaketo, leto kasneje pa še Bloudkovo nagrado.
