Avtor: Nejc Mravlja
28. 10. 2021, 11.38
Gre povod za prelomno Laportovo odločitev iskati v včerajšnjem porazu proti Rayu Vallecanu ali nemara v Koemanovi nezmožnosti videti tisto, kar bi bilo potrebno videti? Gordijski vozel se je odločila presekati vodstvena struktura. V današnji izdaji priljubljenega dnevnika Sport so objavili, da gre za »kapljo čez rob«, a niti največji ciniki ne dvomijo, da se pod pokrovom skriva z vsemi nadlogami in boleznimi bogato napolnjena pandorina skrinjica. Moštvo iz tedna v teden kaže medlo vsebino, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo predsednik kluba naznanil pričakovano vest. Da je tokrat res konec, je Laporta po tekmi obvestil Koemana, ki je tako še zadnjič pozdravil zdaj že nekdanje varovance in jim zaželel srečo v nadaljnjem udejstvovanju.
View this post on Instagram
Komaj deveto mesto po dobri četrtini prvenstva, odmevna oktobrska poraza proti madridskima Atléticu in Realu, ki ju je sinoči pridno (z odločilnim golom Falcaa in ubranjeno enajstmetrovko Agüeru) posnemal Rayo, neugodno izhodišče po polovici skupinskega dela Lige prvakov (tretje mesto z le tremi točkami) … je le nekaj pokazateljev Barçinega padanja v sivo povprečje. Za nastalo godljo bi bilo najbrž blasfemično okriviti zgolj Koemana. Nizozemec je avgusta lani prevzel razrvano moštvo, a k njegovemu preporodu bistveno ni prispeval. Prej obratno. V Sportu so kratek trenerski staž klubske ikone označili za čas revne igre, ki je odločevalce prisilila v rez na mestu vodje stroke. Odgovorni niso oklevali in so manj kot štiri ure po končani tekmi o novici obvestili javnost. Klub se je rdečelasemu strategu vljudno zahvalil za sodelovanje, a Koemanovo trenersko obdobje pri nikomer ne bo pustilo lepih spominov, še najmanj pri zvesti navijaški vojski.
Čakajoč na Xavija?
Dobro obveščeni viri vse glasneje namigujejo na »svežo trenersko kri«, s katero bi uprava osvežila moštvo in v veliki meri pomirila jezno občinstvo. Tako Sport kot Mundo Deportivo sta na vrh kandidatne liste za novega strokovnega šefa postavila nikogar drugega kot Xavija Hernándeza, s katerim je Barcelonina uprava že nekaj tednov v rednih stikih, a bi nekoč eden največjih vezistov na svetu moral prekiniti pogodbo s trenutnim klubom – katarskim Al-Saddom –, pri katerem je maja 2019 po končani karieri nogometaša pričel novo karierno pot. Še danes nosilec rekorda po številu nastopov za FCB je vrnitvi v matični klub načeloma naklonjen.
Če bo misija Xavijev povratek Barçini upravi spodletela, sledita plan B in/ali C. Mundo Deportivo v današnji izdaji omenja dolgoletnega trenerja argentinskega River Plata Marcela »El Muñeca« Gallarda, a bi bil ta naklonjen selitvi v Katalonijo šele pozimi (konec decembra mu poteče pogodba z »Milijonarji« iz Buenos Airesa), v vmesnem času pa bi Azulgrano prevzel trener B ekipe in še en nekdanji produkt znamenite La Masie Sergi Barjuán. Precej nižje na hierarhični lestvici so trenutno prost bivši trener Juventusa Andrea Pirlo, Ajaxov strateg Erik ten Hag in selektor belgijske reprezentance Roberto Martínez, ki je pred nedavnim zaključnim turnirjem Lige narodov na s tem povezano novinarsko vprašanje odgovoril z uporabno frazo: »Brez komentarja.« Če potegnemo črto, se je povsem nepotrebno igrati skrivalnice – vse poti vodijo k nekdanjemu srcu in duši Barcelonine igre.
Žogica je vsekakor na Xavijevi strani. Mož, ki je nekoč predstavljal možgane katalonskega ponosa in skrbel za pridno izvajanje slovite tiki-take, bo bržčas dvakrat premislil o tem, ali želi zasesti še ne tako dolgo nazaj sanjsko delovno mesto, na katerem pa ne bi užival privilegija voditi nekdanjega soigralca Lionela Messija, temveč bi iz tedna v teden sestavljal enajsterico iz nogometašev, ki so povečini daleč od ravni Argentinčevih zlatih časov v modro-rdečem dresu.
FOTO: AP Photo/Manu Fernandez via Guliver
