Dobitnik sedmih zlatih žog je proti madridskemu Realu (1-0) odigral eno najprepričljivejših tekem v dresu kluba iz mesta luči. Messijevo razdajanje za soigralce in niz tehničnih bravur je zasenčila zapravljena enajstmetrovka, ki je v mnogočem spominjala na meč žogo, še preden je novo in hkrati zadnjo na tekmi uspešno izkoristil soigralec Kylian Mbappé. Argentinčeva razdvajajoča predstava je sprožila nemalo vprašanj, ki razkrivajo njegov trenuten položaj v francoski prestolnici.
Da. Ta hip najbrž najboljši nogometaš na svetu je v soju žarometov stadiona Parc des Princes zablestel v vsem sijaju. Ne. Pri tem ne mislim na Lionela Messija. Zgodba je le preveč sveža, da bi z gotovostjo trdili, da je letošnja osmina finala Lige prvakov odločilno vplivala na prenos moči med uveljavljenim žogobrcarskim vladarjem »La Pulgo« in štiri leta po odmevnem sončnem popoldnevu v ruskem Kazanu njegovim predestiniranim francoskim prestolonaslednikom, a je prvo dejanje obračuna s kraljevim klubom na površino vendarle izvrglo nespregledljivo dejstvo: Messiju je zdrsnilo tam, kjer je nase opozoril Mbappé.
Lionel Messi od odmevne, za mnoge še danes težko predstavljive poletne selitve iz Barcelone v dresu barvne kombinacije francoske trobojnice ni odigral tekme vredne svojega pedigreja. V prestolnico mode je bil priveden kot igralec, ki bo napravil razliko, storil potezo več in Paris Saint-Germainu po dobrem desetletju vse bolj neučakanega grajenja mednarodne zgodbe o uspehu pomagal stopiti na evropski vrh. Tako kot številne prejšnje je tudi torkova preizkušnja z rekorderjem po številu osvojenih pokalov z velikimi ušesi minila v podobnem slogu. V trenutkih, ko gledalcem zastane dih in se zdi, da se je ustavil čas, bi bilo treba ustrezno zamahniti s čarobno palico, a tega ni storil. Enajstmetrovko, s katero bi lahko končno zagnal pariško poglavje bogate kariere, mu je z brezhibno parado v 62. minuti ubranil Thibaut Courtois.
Je zapravljena enajstmetrovka znak Messijeve sterilnosti?
Belgijski dolgin se je na potencialno soočenje z nekdanjim igralcem Barcelone očitno temeljito pripravil. »Skrbno sem proučil Messijeve enajstmetrovke, pred leti (v španskem superpokalu 2013) je eno proti meni že zapravil (zadel je prečko), zato sem si rekel: ”Zakaj je ne bi še tokrat?” Samozavestno sem krenil v svojo levo, kamor je Messi streljal v pokalu proti Nici,« je Realov vratar priznal po zadnjem pisku Danieleja Orsata.
Šlo je za prelomni dogodek, po katerem je Argentinec dolge minute deloval odsotno, zmedeno in razočarano … do točke, ko sploh ni več čutil igre. Lep primer je pariška akcija iz 65. minute, ko je rojaka in soigralca Paredesa s sebičnim odzivom prikrajšal za uspešen zaključek, čeprav je situacija malodane zahtevala Messijevo asistenco. Do konca tekme se je bolj ali manj pritajeno smukal tam, kjer je bil med vsemi najdlje časa: v zadnji tretjini igrišča.
Mož, ki praviloma ustvarja in učinkovito trka na tekmečeva vrata, je v celoti izgubil zanj še pred meseci značilno drugo dimenzijo. Proti Realu je nanizal kopico benignih strelov, ki so bodisi premehki bodisi premalo natančni izzveneli v pozabo. Kot bi se ob pritisku na petelina običajno smrtonosen naboj zagozdil v cevi Argentinčeve puške. Se je nekje v slepi ulici izgubil tudi Messijev strelski nagon? Če da, zato zagotovo ni nič manj (so)kriv za zločin.
Je za njim vendarle najbolj vsebinska tekma v sezoni?
Trener Mauricio Pochettino mu je na prvem spomladanskem evropskem vrhuncu namenil vlogo na sredini, glede na prikazano bolj na položaju klasične desetke kot namišljene devetke. Če potegnemo črto, je Messiju uspela spodbudna predstava. Glede na kontekst in visoka pričakovanja, pa je brez dvoma znova pokazal premalo, četudi je na trenutke deloval zapeljivo.
Pariško občinstvo je očaral s številnimi priboljški: z božansko uverturo ‘iz koraka’ za Mbappéja v 17. minuti, z nizom globinskih podaj, s katerimi je boleče zarezal v pogosto nebogljeno Realovo obrambo, izstopali sta kombinacija s Hakimijem, s katerim sta občinstvu postregla z razkošnim naborom tehničnih veščin, in ‘špička’ Neymarju v 87. minuti. Z njimi je opozoril na dodano vrednost, s katero je predvsem v tehničnem smislu pripomogel k uspešnemu izvrševanju pariškega taktičnega načrta.
Nikakor ni bilo naključje, da je Messi s podajami iskal predvsem Mbappéja. Inteligenca obeh je hitro priznala neizogibno: PSG je prevlado nad Realom najlažje uresničeval na levem krilu, a so se ključni premiki odvili nekoliko nižje – v srcu zvezne vrste, kjer sta v prvi vrsti Paredes in Verratti pariški zasedbi omogočila stalen in nemoten pretok žoge.
»Vsaj zame je Messi odigral dobro tekmo. Zastreljal je enajstmetrovko, a to je sestavni del nogometa,« je rojaka v bran vzel Pochettino. »Spodobna predstava ekipe je plod Messijeve povezovalne vloge.« Z drugimi besedami: trudil se je v srcu reaktorja, a mu jedrske bombe še ni uspelo sestaviti. Udarna moč Paris Saint-Germaina niti v ligi vseh lig odslej očitno ni (več) on. V dobro ekipe?
Foro: xPierrexSteveninx via Imago Sports via Guliver