Avtor: Nejc Mravlja
19. 10. 2022, 10.26
Če bi zagnali časovni stroj, bi pred ponedeljkom, 17. oktobra, malo ljudi stavilo na Alexio, najbrž niti sama ne. »Če pomislim, sem si na dan poškodbe kolena (5. julija) rekla, da me letos ne bo v ožjem izboru. Slutila sem, da bo merilo letošnje evropsko prvenstvo,« je s tresočim glasom iskreno, a zadovoljno priznala dobitnica laskavega naslova in s tem posredno izpostavila koristi spremenjenih kriterijev pri določanju prejemnice/ka zlate žoge. Navdihnjena vezistka se je na letošnjem prestolu pridružila suverenemu moškemu nagrajencu Karimu Benzemaju in postala prva Španka z odmevno nagrado po Luisu Suárezu, ki mu je to uspelo leta 1960, in prva dobitnica dveh zlatih žog, odkar je organizator pred štirimi leti v izbor dodal kategorijo nežnejšega spola. Igralka, ki trenutno večino časa posveča temeljiti rehabilitaciji v mirnem okolju domačega dvorišča, je tako drugo leto zapored uradno postala najboljša nogometašica sveta. »Ko sem zlato žogo osvojila prvič, sem uresničila najslajše sanje, čeprav sem tiste otroške dosegla že s tem, ko sem postala profesionalka. Pisal mi je Luis Suárez in mi namenil besede, ki so se mi vtisnile v spomin: ”Zlata žoga ni tvoj končni cilj, ampak tvoj motiv.” To mi je dalo misliti. Iz dneva v dan se še bolj trudim napredovati, si prizadevam izboljšati znanje in želim postati še bolj tekmovalna,« je Alexia dodala nekaj minut pozneje na novinarski konferenci.
View this post on Instagram
Več kot igralka
Zvesti spremljevalci in privrženke ženskega nogometa so zavoljo zmage na domačem celinskem vrhu pričakovali angleško laureatko. Obenem so se z rezultati glasovanja hitro sprijaznili. Nobena od kandidatk ni tako pogosto dvigovala tribun in z osupljivimi številkami navduševala javnost kot prav nora Španka, ki je prvo zlato žogo pobrala po fantastični sezoni z 21 zadetki in 27 asistencami na 49 tekmah. Leto zatem je ženska različica Lionela Messija, rojena v idiličnem katalonskem mestecu Mollet del Vallès, kakovostno letvico dvignila še stopničko navzgor in znova pometla s konkurenco: 42 golov in 23 asistenc na 55 tekmah. Alexia je tekmovalno obdobje 2021/22 sklenila z nazivom najboljše strelke Lige prvakov, turnirja, v katerem je Barcelona v finalu klonila proti Lyonu, a si je kapetanka trikratnih zaporednih španskih prvakinj (v minulem prvenstvu celo neporaženih) z 18 goli zaslužila novo Uefino nominacijo za najboljšo igralko. Tudi tu je postala prva z ubranjeno lovoriko. Ne glede na dejstvo, da igra v zvezni vrsti – in ne v napadu – in ne glede na zaradi poškodbe izpuščeni Euro, za katerega se je zdelo, da bo odločilno vplival na izbor zlate žoge. Čeprav se ji je na predvečer letošnjega reprezentančnega vrhunca uresničila nočna mora, jo je na Otok zaneslo kot gledalko in zvesto prvo podpornico rojakinj, ki jih je v četrtfinalu izločila gostiteljica in poznejša osvajalka turnirja. Ko so sotrpinke uživale na zasluženih počitnicah, je Alexio pri 28 letih čakala najtežja karierna preizkušnja.
»Nadejam se, da me boste naslednjič dobili pred mikrofon na stadionu, kjer se najbolje počutim,« je priznala s solzami v očeh. Čeprav bi se vzornica številnih mladih žogobrcark najraje »čim prej znova počutila kot nogometašica«, ji čas med okrevanjem daleč od soja stadionskih žarometov prehitro mineva. Že vrsto let je čvrsto vpeta v pomoč in skrb za razvoj ženskega nogometa. Katalonka je ponedeljkov nagovor izkoristila za hvalospev uspešnemu delovanju angleške nogometne zveze, ki je po Alexiinih besedah »odlično vodena, zvesto sledi v lepšo prihodnost začrtani viziji in se ponaša z naslovom evropskih prvakinj, obenem pa je storila veliko za ženski nogomet«. S tem je namenoma zbodla domačo krovno organizacijo, ki po dogodkih z zadnjega reprezentančnega okna, ko je petnajsterica igralk z javnim pismom uporniško izrazila nezadovoljstvo nad delom selektorja Jorgeja Vilde in njegovim neprofesionalnim pristopom, ostaja sredi vrtinca.
Nesoglasja »žalostijo« Alexio, ki se jih na ponedeljkovem višku slave ni želela neposredno dotakniti, a je ponujeno središče pozornosti izkoristila za oris boljšega jutri. »Igralke čutimo, da bi potrebovale več priložnosti za dokazovanje. Zato bi morali vsi stremeti k splošni profesionalizaciji, ne samo prostorski in infrastrukturni, temveč tudi kadrovski. Samo na tej podlagi bomo lahko uspešni in bodo od tega imeli nekaj še navijači. V teoriji je pot do lepše prihodnosti znana in jasna, žal bomo morali nadoknaditi številna zamujena leta.«
Glasnica opozicije v konfliktu z domačo zvezo in odslej dvojna dobitnica zlate žoge zdaj želi doseči še, da »privilegiran« status, ki ga uživa v klubu, kot je Barcelona, ne bo več izjema v ženskem nogometnem svetu, ampak nekaj povsem običajnega. Tudi zato, da naslednji prejemnici prestižne posamične nagrade pod pariškim nebom med govorom na misel ne bo potrebno odpirati tem, ki presegajo dogajanje na igrišču.
Vir: Twitter, Instagram
Foto: AP Photo/Francois Mori via Guliver
