»Še vedno mačkast?« - »Ne, še zmeraj pijan.« Famozni repliki Samuela (Henry Thomas) in Tristana Ludlowa (Brad Pitt) v enem od ikoničnih prizorov z oskarjem za najboljšo fotografijo nagrajenega celovečerca Jesenska pripoved (1994) bi lahko brez težav kratkomalo preslikali na ulico pred poljubnim pubom v severnem Londonu slaba tri desetletja pozneje. Navijači Arsenala po dolgem času verjamejo v tisto, kar sanjajo od znamenite sezone 2003/04, ko so si t.i. The Invincibles pod taktirko dirigenta Arsèna Wengerja brez praske do danes zadnjič pokorili domačo ligaško konkurenco.
Pospeševanje Gabriela Jesusa, natančno odmerjena globinska podaja, idealen sprejem žoge, strel in …. gooool. Res je, Arsenal goji sila gledljiv nogomet. Kakovostne športne zabave željno občinstvo je nov dokaz prejelo v obliki dovršene ekipne akcije, ki je privedla do zadetka Martina Ødegaarda v 54. minuti na zmagoviti sobotni tekmi 16. kroga Premier lige z Wolverhamptonom. Izstopajoč dogodek pa je potrdil še nekaj. Opisana akcija je polna značilnih dvojnih podaj in igre s kar najmanj dotiki žoge, torej z elementoma, ki v Arsenalovi jesenski zgodbi spet nista tako redka. Še več, še zdaleč ne gre za novost, ki je v preteklih letih med Topničarji ne bi videli. Tisto, kar je v tej sezoni navdušilo mnoge – in kar se v povezavi z Arsenalom že dolgo časa ni zgodilo –, je serijsko zmagovanje rdeče-bele zasedbe. Do kdaj še?
S sobotno rutinirano predstavo proti resda zadnje uvrščeni ekipi na ligaški lestvici so varovanci Mikela Artete dosegli sedmo zmago v zadnjih osmih krogih in dvanajsto na skupaj štirinajstih prvenstvenih preizkušnjah, na katerih so praznih rok ostali zgolj na obisku Old Trafforda pri Manchester Unitedu. Posledica: Arsenal je zaradi mundiala v Katarju prisilno skrajšano jesen sklenil z v tem obdobju sezone za klub rekordnimi petimi točkami naskoka pred drugo postavljenim najbližjim zasledovalcem in branilcem naslova Manchester Cityjem. Navijači Topničarjev bodo prihajajoče svetovno prvenstvo tako preživeli »mačkasti«, zagotovo pa vsaj z nasmeški na obrazih. Če ne drugega, bo njihova nepotrpežljivost ob ponovni vključitvi ljubljene ekipe v bitko za najbolj cenjeno domačo lovoriko strmo narasla. V spomladansko dirko na naslov prvaka bo prav Arsenal krenil s prvega startnega mesta.
Mikelova odkritost, Ruudov optimizem
Papirnata favorita Liverpool in Chelsea sta zaostala za (previsokimi?) pričakovanji, neobičajen termin svetovnega prvenstva, dolga zimska pavza med sredino novembra in koncem decembra … So potemtakem zvezde končno zopet naklonjene Arsenalu? Topničarji vse od sredine poletja kažejo stanoviten vsebinski napredek, puščajo všečen vtis in so jesen sklenili kot najcelovitejša zasedba na Otoku: krasi jih najboljša obramba (le enajst prejetih zadetkov, enak učinek je zbral še Newcastle), za nebesnomodrimi iz Manchestra so poskrbeli za drugi naj napad (33 golov), za nameček so svoje dodali še nosilci (veliki up Gabriel Martinelli, povratnik Granit Xhaka, francoska reprezentančna osvežitev William Saliba, specialist za asistence Bukayo Saka, nepredvidljivi ubijalec Gabriel Jesus, dirigent po naravi Ødegaard …), ki opazno štrlijo iz ligaškega povprečja.
Že nedeljski gledalec ob spremljanju Arsenala hitro dobi občutek, da nevarnost za nasprotnika preti z vseh strani, kar je nov pokazatelj, da so stebri igre na vrhuncu forme. Na novinarski konferenci po odmevni zmagi v gosteh pri Chelseaju (s tem uspehom je postal prvi manager v zgodovini Topničarjev z devetimi zmagami po prvih desetih ligaških preizkušnjah v sezoni) se niti Arteta ni upiral bleščeči realnosti: »Smo na poti k naslovu? Danes lahko brez težav odgovorim pritrdilno …« Svoj lonček je dodal eden redkih trenerjev, ki so v sklenjeni klubski jeseni – s PSV-jem v Evropski ligi – ugnali vodilno premierligaško ekipo, Ruud van Nistelrooy: »Mikela občudujem. Način, na katerega je zgradil temelje uspešnega moštva, naravnost očarljiva vsebina in igralci, ki v celoti ustrezajo trenerjevi miselnosti … Ko zmagaš na devetih od prvih desetih tekem, si nedvomno na poti do vrhunske končne uvrstitve. Že res, da ima na voljo mlado in povečini neizkušeno zasedbo, s katero je vsak korak gromozanski izziv. Če potegnemo črto, ima Arsenal zbrane vse sestavine za uspeh: kader, kakovost in managerja.«
Mladi in ambiciozni, na trenutke prepotentni?
Ob neizkušenosti (s povprečno starostjo dobrih 24 let je Arsenal najmlajša zasedba angleškega prvenstva) se bo nogometni ponos londonskega severa za ohranitev prvega mesta v začetku novega leta moral spoprijeti s paleto izzivov. Začenši s stanovitnim nastopanjem na dolgi rok, kar je v minulih sezonah spretno uspevalo moštvu Pepa Guardiole. »Sanjati o naslovu? Oglejte si dosežke Manchester Cityja v zadnjih šestih letih z najboljšim managerjem in najboljšim moštvom na svetu. Na vsakem koraku v vseh tekmovanjih so postali sopomenka temeljitosti in vrhunskosti. To preprosto moramo spoštovati,« je javnost v enem od zadnjih nastopov spomnil 40-letni Bask na klopi Topničarjev. »Počasi, a zanesljivo stopamo po tej poti. Napredujemo posamično in moštveno, a imamo pred seboj še veliko dela. V nogometu današnja realnost ni vselej enaka jutrišnji.«
Navdihnjeni strateg je po izpadu v domačem ligaškem pokalu proti Brightonu pojasnil, da Arsenalova kadrovska širina »še ni na tako visoki ravni« in da ima za poseganje po najvišjih mestih na vseh frontah med rezervisti še vedno dokaj »ozko izbiro«. »Od prvega dne mojega nastopa sedanje funkcije pri Arsenalu sem trdil, da razpolagam z omejenim igralskim kadrom. Ko so vsi zdravi in na voljo, nam gre vse kot po maslu. Ko pa pridejo drugačni dnevi, pa … S sodelavci se zelo dobro zavedamo položaja, ki za nas nikakor ni novost. To sem izpostavil takoj po zaključku poletnega prestopnega roka.« Razlogov za lov na nove tarče na januarski nogometni tržnici torej ne bo manjkalo, a bo temeljna naloga Arsenala ostala tekmovalna uspešnost. Le tako bodo londonski nogometni topovi sejali strah in trepet v nasprotnikovih obrambah in bo plamen ultimativnega navijaškega upanja sijal vsaj do zaključka pomladi.
Foto: Gareth Evans/NewsxImages