Avtor: Nejc Mravlja
1. 12. 2022, 14.26
Ko je njegova Nizozemska poslednjič merila moči z najboljšimi planetarnimi nasprotniki, je štel rosnih 17 let. Vmesni čas je docela izkoristil za postopno, a zanesljivo nabiranje izkušenj, s katerimi si je gradil zavidanja vreden pedigre navdihnjenega osrednjega vezista, ukrojenega po sodobnih nogometnih smernicah. Osem poletij po zadnjem nastopu Oranžnih na svetovnem prvenstvu je član Barcelone s strani serijsko neukročenega trmoglavca med trenerji/selektorji Louisa van Gaala prejel ključe reprezentančne zvezne vrste. De Jongova predstava proti Senegalu prejšnji ponedeljek je bila prava poslastica tudi za največje nogometne gurmane.
V prvem polčasu je vihravi plavolasec vztrajno iskal prazen prostor, se na vsak način hotel ponujati soigralcem, z natančnimi podajami in nenehnimi sprinti pa neusmiljeno rezal tekmečevi obrambni črti. V slogu večine sotrpinov je tudi njegov ustvarjalni plamen po odmoru nekoliko ugasnil, a je v pravem trenutku – s popolnim darilom za glavo Codyja Gakpa, ki je v 84. minuti spretno izkoristil naiven izlet senegalskega vratarja Édouarda Mendyja – poskrbel za pozen, a kot se je na koncu izkazalo tudi odločilen gol.
View this post on Instagram
Celovita predstava, četudi si je privoščil dve izgubljeni žogi, ki bi lahko van Gaalovo zasedbo drago stali. Prvo pred začetkom 30. minute v svojem kazenskem prostoru po neuspešnem sodelovanju z Virgilom van Dijkom in drugo z zamujeno povratno podajo takoj po začetku drugega polčasa. Navzlic zdrsoma, ki bi ju tekmec kaj lahko obrnil v svojo korist, je de Jong spretno paraliziral v osnovi živahen trio vezistov Gueye-Mendy-Kouyaté. Štiri dni pozneje je Nizozemska na čelu s 25-letnim generalom na sredini igrišča naletela na čvrstejšo La Tri, ki je s parom Méndez-Caicedo nudila enakovreden odpor in papirnatemu favoritu zasluženo preprečila zmagovito nadaljevanje. Nanj so navijači trikratne finalistke svetovnega prvenstva počakali do torkovega večera, ko je prav naveza Gakpo-de Jong prilila novi kaplji olja na ogenj kata(r)strofičnega skupinskega dela doslej najbolj nebogljenega gostitelja mundiala …
Tako izstopajočo Frenkiejevo vsebino so pred dvema mesecema sanjali le največji optimisti. Barçina uprava ga je poleti celo javno rotila bodisi k privolitvi v znižanje previsoke plače bodisi v slovo v zameno za izdatno odškodnino. Še več. Nizozemec v očeh trenerja Xavija sezone niti ni začel kot stalnica v udarni enajsterici, kar je vznemirilo tudi na najmanjšo podrobnost pozornega selektorja. Ta je septembra odkrito navrgel, da »bi bil neprimerno srečnejši, če bi Frenkie in Memphis bolj redno igrala …«
Vse od septembrskega reprezentančnega okna je zaznati vzpenjajočo se krivuljo de Jongove forme. Spričo vse kakovostnejših potez se je povečal Nizozemčev vpliv v Xavijevi taktični geometriji. Tudi sam nekoč kulten osrednji vezist mu je na petih od zadnjih sedmih tekem zaupal mesto v začetni postavi Barcelone in v zameno na zadnjih dveh preizkušnjah od plavolasca dobil gol in par asistenc. Vztrajno in marljivo grajen temelj z zaključka klubske jeseni je s predstavama proti Senegalu in Katarju na zelenicah stadionov Al-Thumama in Al-Bayt dobil nadgradnjo in okrepil ambicije po še uspešnejšem zaključku koledarskega leta. De Jongu motiva po lanskem neopaznem prispevku na Euru in v splošnem povprečnem vtisu katalonskega poglavja še mlade kariere ne manjka. Nekdanji gojenec akademije Willema II v Tilburgu širine talenta nikakor ni izgubil. Zob časa in kolektivna amnezija še nista načeli odmevne Ajaxove evropske pomladi 2019, ko je amsterdamski ponos na čelu z Letečim Holandcem vrtel številne ugledne nasprotnike na največjem klubskem žogobrcarskem odru …
Kaj pa reprezentanca? Od debija v članskem oranžnem dresu septembra 2018 je de Jong bolj ali manj stalnica: izpustil je, pozor, pičle tri od zadnjih petdesetih tekem »peklenske pomaranče«. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je prav on dejavnik X v izbrani vrsti, v kateri se je prvi zvezdnik na papirju Memphis Depay zaradi okrevanja po septembrski poškodbi stegna na prvih dveh tekmah moral zadovoljiti z odmerjenim številom minut. A tudi Oranžni potrebujejo nogometaše z vizijo, idejo, ustvarjalnostjo … tiste, ki jih ni strah podati v napad in v enaki meri tako prefinjeno kot pobalinsko netiti ogenj v tekmečevi obrambi. Na slehernem mundialu je v ospredje skočil nepričakovani junak ali dva … ali trije. De Jong bi lahko zajahal enega od dobitnih konjev in, kdo ve, morda celo potegnil reprezentanco, ki ima med neosvajalci svetovne krone na mundialih največ dobljenih tekem, do končnega slavja in uresničitve tistega, kar so številne bistveno bolj zveneče generacije oranžnih predhodnikov prepogosto hrupno lovile za prazen nič.
Foto: Pawel Andrachiewicz/PressFocus via Guliver
