V petek bo znano, kje bo finalna tekma nogometnega evropskega prvenstva leta 2020. To bo prvič potekalo po drugačnem sistemu v več državah, za prestižno prizorišče odločilne tekme pa sta kandidata le dva - London z Wembleyjem in München z Allianz Areno.
Prednost naj bi imeli po neuradnih namigih Londončani, tudi zato, ker naj bi angleška in nemška nogometna zveza sklenili dogovor. Prva bi z njim pridobila finale EP 2020, Nemci, ki kandidirajo za prvenstvo štiri leta zatem, pa angleško podporo pri svoji kandidaturi.
Wembley
“Pogovarjali smo se o tem, da Angleži ne bi kandidirali za EP 2024 in bi podprli našo kandidaturo, mi pa bi v zameno za to umaknili kandidaturo za finale leta 2020 in Angleže podprli pri projektu EP 2028,” je o tej temi nedavno za časnik Bild dejal generalni sekretar nemške nogometne zveze (DFB) Helmut Sandrock. Nemci pa ne izključujejo možnosti, da bi za EP 2020 dobili kakšno tekmo v zgodnejšem delu prvenstva.
Krovna zveza Uefa bo 19. septembra sporočila tudi, v katerih državah bodo potekala predtekmovanja. V ožjem izboru jih je 19, gostiteljev pa bo 13. Uefa se je ob okrogli obletnici prvenstev, prvo so izvedli leta 1960, odločila, da bo tekmovanje potekalo nekoliko drugače kot doslej, ko ga je gostila ena država ali pa največ dve (Nizozemska in Belgija 2000, Švica in Avstrija 2008, Ukrajina in Poljska 2012).
Allianz Arena
Res pa je, da takšen poskus, predsednik Uefe Michel Platini ga je poimenoval “največji praznik evropskega nogometa”, vsaj v bližnji prihodnosti ne bo doživel ponovitve, saj se bo zveza že leta 2024 vrnila k ustaljenemu formatu tekmovanja. Projekt ima med nogometnimi navdušenci tako podpornike, ki menijo, da je smotrno tekmovanje izvesti na že zgrajenih modernih stadionih, pa tudi nasprotnike, ki se bojijo, da bodo stroški za navadne navijače, če bodo želeli slediti svojim nogometašem po vsej Evropi, precej visoki.
Za izvedbo tekem (Uefa bo posameznim državam podelila pakete več dvobojev predtekmovanja in še kakšno tekmo v izločilnem delu) kandidirajo Azerbajdžan z Bakujem, Belorusija z Minskom, Belgija z Brusljem, Bolgarija s Sofijo, Danska s Koebenhavnom, Anglija z Londonom, Nemčija z Münchnom, Madžarska z Budimpešto, Irska z Dublinom, Izrael z Jeruzalemom, Italija z Rimom, Makedonija s Skopjem, Nizozemska z Amsterdamom, Romunija z Bukarešto, Rusija s St. Peterburgom, Škotska z Glasgowom, Španija z Bilbaom, Švedska s Stockholmom in Wales s Cardiffom.
Foto: Šport TV, Wikipedia