»Drago občinstvo, hvala za obisk, nasvidenje in srečno pot domov. Pa ne pozabite: Eiseeeern ... Uniooon!« Zaključni nagovor dolgoletnega uradnega napovedovalca na stadionu An der Alten Försterei Christiana Arbeita je po sobotni prigarani zmagi nad žilavim Mainzem (2-1) dodatno pobožal duše pristašev prvoligaške uspešnice v nemškem nogometnem svetu. 1. FC Union Berlin je zmagoviti niz na uvodu koledarskega leta podaljšal na pet, zato hitro rastoča navijaška vojska železarjev vse bolj glasno prepeva o naslovu prvaka. V naslednjih treh tednih bo v veliki meri jasno, kam in do kje lahko realno seže neugnana zasedba Ursa Fischerja.
Po sobotnem nadaljevanju imenitne serije se je navijaškemu napevu kakopak prvi v vrsti pridružil kapetan Christopher Trimmel. »Nemški prvaaaak bo FCU, FCU, FCU« in »slecite Bavarcem irharice« se je slišalo iz tisočerih grl na znova do zadnjega mesta napolnjenem svetišču berlinskih železarjev, ki so z jekleno voljo in nepopustljivim zalaganjem vnovič navdušili zbrano občinstvo in z njim uspeh bučno proslavili. »V teh verzih je res nekaj ironije, a je preprosto treba uživati v trenutku,« je avstrijski veteran nekaj minut pozneje priznal v kamero nemške komercialne TV hiše. Union je za eno noč – do nedeljske zmage Bayerna v Wolfsburgu (4-2) – znova skočil celo na čelo prvoligaške razvrstitve.
Seveda bodo Trimmel in druščina storili vse, da ostanejo čim dlje v stiku s prvenstveno lokomotivo, a po drugi strani obstaja nemalo kakovostnih nasprotnikov, ki bodo do konca pomladi vsaj tako lačno želeli odvzeti slovito Meisterschale za mnoge že vnaprej ponovno dekoriranemu serijskemu šampionu iz Münchna. »Najbolj cenjene nemške nogometne lovorike še nimamo v rokah,« je previdno dodal kapetan, ki je s soigralci v soboto praktično izpolnil osnovno sezonsko postavko klubskega predsednika Dirka Zinglerja – tj. zagotovitev obstanka med elito. Ker Berlinčanom za matematično in s tem dokončno potrditev omenjenega dosežka manjka še točka, se jih o novih ciljih po skalpu Mainza še ni spraševalo. Ko bo nova prvoligaška jesen postala nedvoumna, se bo pereči, a sila vznemirljivi temi znova posvetil tudi trener Urs Fischer. Nemci (in Švicar), pač …
»39 točk po 19 tekmah, nekaj izjemnega«
Prekaljeni švicarski strateg je po peti zmagi na prav toliko tekmah v novem koledarskem letu ostal zvest svoji pregovorni resnobnosti. »Upam in si želim, da se bodo navijači znali veseliti teh uspehov, a pri meni vse skupaj izgleda nekoliko drugače.« V nadaljevanju je na plano le izpustil nekaj skrbno shranjenih čustev. »Moram priznati: 39 točk po 19 krogih je nekaj posebnega, celo zame nekaj težko predstavljivega.«
Že bežen opazovalec sobotne predstave bi si hitro ustvaril vtis, da se glavna moč železarjev skriva v jekleni mentaliteti. Fischerjevo moštvo se povsem mirno – brez krčev, brkljanja, strahu in paničnih odzivov – zna in zmore dvigniti v najtežjih trenutkih. Na treh od petih letošnjih preizkušenj se je znašlo v zaostanku in se vselej uspelo pobrati, proti Mainzu je v končnici po z videoasistenco dosojeni enajstmetrovki prejelo gol za izenačenje, a je zmoglo dovolj energije za dobitni gol, k naštetemu je potrebno dodati še telenovelo o propadlem prestopu nekdanjega Realovega asa Isca. Četudi se Union pogosto znajde na majavih tleh, uspe znova in znova poiskati najboljšo rešitev. In zmaguje.
»Moram pohvaliti ekipo, ki je po nesrečnem izenačenju ponovno verjela vase in z neusahljivo trmo dosegla zmagoviti zadetek,« se novemu slavju ni zmogel načuditi 56-letni trener. Glede na vsebino bi bil remi povsem pravičen razplet, a železarji na domačem stadionu zgolj s točko preprosto ne zmorejo več zadovoljiti polagoma rastočih apetitov.
Odločilna tedna
Slednje se je z dvema zapoznelima goloma pokazalo že na uvodni januarski tekmi s Hoffenheimom. Fischer zatrjuje, da nikakor ne gre za naključje. »Moštvo iz sebe vleče novo in novo energijo, ko k temu dodamo še ščepec športne sreče, se zgodi to, kar se je. A težko bi rekli, da nam je bilo kar koli podarjeno.«
Po petih tekmah v prvih petnajstih dneh po zaradi mundiala v Katarju podaljšanem prvenstvenem premoru ima Union končno priložnost za temeljitejše posvečanje vadbenemu procesu. Pridobitev, ki bo že z vidika čimprejšnje vključitve treh januarskih prišlekov (Roussillona, Juranovića in Laïdounija) več kot dobrodošla. Ob tem bo jedro vzpenjajoče se zasedbe pred pestrim nadaljevanjem februarskega urnika lahko znova zajelo nekaj zraka in se tudi psihološko osvežilo. S sobotnim obiskom Leipziga se bosta za železarje pričela v mnogočem merodajna tedna.
Prihaja Ajax
Prvenstveni uvod v novo koledarsko leto je Unionu šel zelo na roko. Prvi štirje premagani nasprotniki so se pred bitko z železarji nahajali v spodnjem delu lestvice in so pregovorno krhkost v splošnem upravičili. Nekaj povsem drugega bo v tem pogledu Leipzig Kevina Kampla, še zahtevnejši preizkus Fischerjevo moštvo čaka 15 dni pozneje na Allianz Areni v Münchnu. Vmes so na sporedu še domača tekma z zadnjeuvrščenim Schalkejem in obe težko pričakovani bitki z amsterdamskim Ajaxom na začetku končnice v Evropski ligi.
Pred Unionom so morda celo odločilni dnevi. Če bo po koncu meseca še vedno pripojen na vodilni vagon prvoligaške kompozicije, bo iz samozavestnih navijaških napevov izpuhtela zgoraj omenjena ironija. Spoštovanje pri konkurentih si je Eisern Union (v najbrž najprimernejšem slovenskem prevodu: železna unija) že priboril. »Prepričan sem, da je železarjem te dni preprosto treba zaupati in vanje verjeti,« je laskavo pristavil športni direktor v soboto poraženega Mainza Martin Schmidt.
Foto: Boris Streubel/Bundesliga/Bundesliga Collection via Getty Images