Po skoraj devetih letih zvestobe nogometnemu ponosu Črnega gozda se je Nils Petersen sredi marca odločil, da bo ob koncu pomladi sklenil slikovito igralsko pot. Minuli petek se je več kot 33.000 vnetim privrženkam in pristašem na stadionu Europa-Park še zadnjič predstavil v belo-rdečem Freiburgovem dresu in v njem dobitno zaplesal poslednji domači valček.
3030. Toliko dni je minilo od Petersenovega debija v moštvu ikoničnega trenerja Christiana Streicha do petkove zmage nad Wolfsburgom (2-0). Za danes 34-letnega napadalca, bivšega člana Bayerna in Werderja, absolutno dovolj, da je postal najuspešnejši strelec SC Freiburga (105 golov na 277 tekmah) in z njim doživel praktično vse, le Lige prvakov ne. V zadnjem krogu nemškega prvenstva, ko bodo vsi obračuni na sporedu istočasno, bo s soigralci na obisku pri frankfurtskih orlih lovil veliki met, ki bi pomenil češnjo na vrhu živopisne žogobrcarske kariere.
Poslednja polka
Osem let, trije meseci in devetnajst dni. Toliko časa je minilo med zadnjim januarskim popoldnevom leta 2015, ko je s hat-trickom prav na Eintrachtovem domačem stadionu dosegel prve gole v dresu kluba iz Breisgaua, in 19. majem 2023, ko se je v mnogočem zlata osemnajstica prikradla do zadnjega domačega zadetka, s katerim je poskrbela za nov rekord tekmovanja. Z mat potezo za tekmečevega vratarja Koena Casteelsa je Petersen obogatil sloves najučinkovitejšega rezervista v slabih šestih desetletjih obstoja Bundeslige (skupaj 34 golov v vlogi jokerja, večino – okroglih 30 – jih je zbral pri Freiburgu). Rojenemu vzhodnjaku – izhaja iz idilične vasice Wernigerode v zvezni deželi Saška-Anhalt – je pičlih pet minut po vstopu v igro uspel celo sezonski prvenec, s katerim je SCF, ki je še pred manj kot desetletjem taval po brezpotjih pekla druge lige, usmeril na zmagovito pot in mu podaljšal sanje o preboju na elitni evropski oder. Mož, ki bo decembra dopolnil 35 let, je že v prejšnji sezoni bolj kot stalnica na igrišču postal desna roka jeklenega stratega Streicha v slačilnici. Marca napovedano slovo je ornamentiral z izvrstno predstavo na svoji zadnji domači tekmi, na kateri bi pet minut po erupciji navdušenja na tribunah novega Freiburgovega stadiona kmalu dopolnil še dvojec, a mu ga je zaradi prekrška v zametku akcije upravičeno odvzel VAR.
Po zadnjem sodnikovem pisku, ki je potrdil prigarano zmago, si je močna identifikacijska ikona vzela več deset minut za druženje z gručo Freiburgovih najbolj zvestih podpornic in pristašev na južni tribuni po ekoloških merilih enega najsodobnejših nogometnih svetišč. Pričakovano ni šlo brez pesmi, laskavih vzklikov, mahanja s šali in zastavami. Junak večera si je v prijetni družbi na montažnem navijaškem balkonu privoščil celo kozarec osvežilnega hmeljnega napitka. Dejanje, s katerim je Petersen poglobil status idola, ki si ga je trdo priboril in z njim trajno zaznamoval stanoviten preporod belo-rdečih.
Ovenčan plenilec
V sklepnih sekundah petkove tekme so udeležence prevzela čustva. Jokali niso le navijači, solzo ali dve so potočili tudi Nilsovi soigralci in člani strokovnega štaba na čelu s sivolasim Streichom, ki je svojemu napadalcu tik pred odhodom v garderobo komaj uspel nameniti šopek laskavih besed. »Nikoli ne bom pozabil današnje tekme, niti ne vem, kako bo, ko se vrnem v slačilnico. Nilsa sem v boj poslal pozno, a na našo srečo v pravem trenutku. Na svojih plečih je ponesel ekipo do zmage. Zahvaljujem se mu za vse. Ostala bova v stiku za vse življenje.« Bodoči 58-letnik, ki članskemu moštvu z obrobja pravljičnega Črnega gozda načeluje polnih 11 let, je še precej prej kot Petersen postal zaščitni znak mesta, znanega po slovitih katedralah Schwabentor in Martinstor, nekoč ključnih točkah znamenitega srednjeveškega obzidja. Kultna trener in in igralec sta s Freiburgom podoživela marsikaj. Petersen ob začetku polletne izposoje januarja 2015 iz bremenskega Werderja ni pričakoval sestopa v pekel druge lige, a je kljub tekmovalni prelomnici ostal v Breisgauu in postal nepogrešljiv člen hipne vrnitve med domačo nogometno smetano. S soigralci je do danes še dvakrat nastopil na mednarodni sceni: poleti 2017 so Freiburgu pot v kvalifikacijah za Evropsko ligo presenetljivo, a zasluženo uspešno prekrižale Domžale, to pomlad pa mu jo je po neporaženi jesenski avanturi v istem tekmovanju v osmini finala zagodel favorizirani torinski Juventus.
Po skoraj 300 tekmah je zgodba o navidez zadržanem, a zapriseženem ljubitelju valčkov in polk v Freiburgu postala legenda. Afektiranemu pogledu nazaj na pisana breisgauška leta se v pogovoru za nemško komercialno TV hišo ni uspel izogniti niti prvopoklicani, ki je s tresočim glasom priznal, da mu »nagaja cmok v grlu«. »Nekaj glasu sem pustil na navijaški tribuni, a je to še najmanj pomembno. Zdaj v ospredje prihajajo nove moči, ki bodo v prihodnje skrbele za utrjevanje imena SC Freiburg. Srečen sem, da sem del tega kluba, ki mi je ogromno pomagal. Ne smemo pozabiti, da smo pred časom igrali v drugi ligi.« Pred Freiburgom – s Petersenom ali brez – je še zadnja sezonska preizkušnja. Gostovanje v srcu Evrope, kjer je karizmatični ostrostrelec pred leti pričel z osvajanjem belo-rdečih navijaških simpatij, bo zadnja priložnost za nov klubski mejnik. Preden bo v miru pospravil tekmovalno opremo v kot, ima s soigralci pred sabo še en cilj: neposredno uvrstitev v ligo vseh lig … prvič v klubski zgodovini, ki jo je pomagal pisati. Z zlatimi črkami.
Foto: Daniel Kopatsch/Bundesliga/Bundesliga Collection via Getty Images