Avtor: Nejc Mravlja
30. 5. 2023, 09.51
Po koncu še enega v nizu nepričakovanih zasukov je bilo za razumevanje položaja dovolj pogledati na Bayernovega junaka Jamala Musialo na eni in hudournik razočaranja, žalosti, jeze in dotolčenosti, ki so se na drugi strani zgrnili na od Kölna slabih 100 kilometrov oddaljeni Westfalenstadion v Dortmundu. V sobotnem popoldnevu je nogomet znova poskrbel za mešanico krutosti, lepote, nepredvidljivosti in čarobnosti, s katerimi je zaznamoval kolo, ki ga bodo še dolgo pomnili mnogi. Vladarju domače žogobrcarske krajine je ponovno uspelo oplemenititi rekord po številu zaporednih naslovov prvaka, a si še bistveno več pozornosti zasluži sobotni dramaturški lok, ki se ga ne bi sramovali niti najbolj ustvarjalni scenaristi.
Kje pravzaprav začeti? Najbolje pri neusmiljenem dvoboju za glavno nagrado. Bitka za najbolj cenjeno nemško nogometno lovoriko je še dodatno razvnela z najpopularnejšo športno panogo tako ali tako izdatno prežeto deželo. Ob koncu pomladi se je zdelo, da ne FC Bayern ne Borussia Dortmund glavnemu rivalu ne zmoreta dokončno zapreti vrat v raj in sta si prvo mesto malodane podajala iz rok v roke – tistemu, ki je bil v danem trenutku šibkejši.
Vse je spremenil Bayernov Bambi
BVB se je omenjene igre lotil s polnimi pljuči in ugodnimi kartami. Pred sklepnim izzivom je imel par točk naskoka pred branilcem naslova in je v huronskem vzdušju na domačem prizorišču užival brezpogojno podporo dvanajstega igralca. Soigralci prvega kapetana Marca Reusa pa so počeli vse tisto, česar ne bi smeli. V 24. minuti je Mainz povedel z 2-0 in virtualna krona se je preselila v bližnji Köln, kjer je Bavarce v orbito izstrelil Kingsley Coman.
Pa vendar je to pomlad Bayern že tolikokrat klecnil, Borussia pa potrdila pogum, zato so le redki verjeli, da se bo tok dogodkov v nadaljevanju odvil po začrtani poti. Bavarski mali princ je izbral idealen dan za kronanje. Trener Thomas Tuchel ga je v boj poslal v 85. minuti, Jamal Musiala pa je zgolj upošteval njegova priporočila. »Trener mi je zabrusil, da ničesar ne moremo izgubiti in da naj poskušam zadeti, kar se mi je bogato obrestovalo.« Bayernov Bambi je z natančnim strelom poskrbel za razplet in razsnovo že tako ali tako oskarjevskega scenarija.
Osvobajajočemu veselju s soigralci in navijači po koncu tekme ni bilo konca. »Gre za enkraten trenutek. Po golu sem imel občutek, da se bom razpočil. Potreboval sem vsaj minuto za streznitev. Šele potem mi je postalo jasno, kaj smo dosegli.« Prekaljeni Musialov sotrpin Thomas Müller, ki je z 12. prvenstveno zvezdico postal nov klubski in absolutni ligaški rekorder, ni potreboval veliko časa za ovrednotenje najnovejšega dotika srebrnine. »Letošnji naslov je zagotovo najbolj poseben … na kratko: najbolj nor!«
Nor zaključek pa je zaznamoval tudi končnico bitke v Dortmundu. Na krilih rumenega vala, ki je dobro vedel za dogajanje v Kölnu in se je zavedel, da se silna sreča in radost lahko v nekaj minutah pretvorita v zadušljivo žalost, je Borussia drzno in neustrašno za vsako ceno krenila po preobrat. Izenačenje še lani stebra Bayernove obrambe Niklasa Süleja globoko v sodnikovem dodatku je zaudarjalo po travmatičnem porazu. Črno-rumenim so sanje zopet pobegnile …
View this post on Instagram
»Popoldne, zaradi katerega se bomo večno tepli po glavah«
Razplet se je najbolj dotaknil kapetana. Marco Reus se je pri skoraj 34. letih nadejal kariernega prvenca. Najboljši Borussiin strelec v dobi profesionalizma je dolge minute po boleči tekmi glavo stiskal v travno rušo. Ni uspel skriti potrtosti in ubežati prekletstvu, ki se ga je s petim nazivom podprvaka še bolj oklenilo. Z rdečimi očmi in težkim srcem se je novinarskemu mikrofonu približal trener Edin Terzić in povsem poparjen proseče izdavil: »Razumite me, da trenutno nisem zmožen podrobne analize.«
Borussiin strateg je v nadaljevanju vendarle uspel odkriti razsežnosti vzhičenega pričakovanja kluba, navijačev in mesta, ki na vrnitev na prvoligaški prestol čaka že debelih enajst let. »Storili smo vse, da se dvignemo na vrh, kar nam je pred zadnjo tekmo tudi uspelo. Imeli smo res lepo priložnost, ki se je ne da kupiti. Izkušnja je zato še bolj boleča in spomin nanjo nas bo še dolgo tepel po glavah.« Njegova dotolčena četa nogometnih bojevnikov je odprtih ust, sključeno in z brezvoljno zazrtostjo v praznino komaj verjela dogajanju. »Ko jih pogledaš, ko nemočno ležijo po zelenici ali tiho sedijo vsak v svojem kotu slačilnice in gledajo vstran … te prevzame občutek nepravičnosti,« je še dodal in s tem na zelo nazoren način sebi, sodelavcem in igralcem priznal zasluge za naslov prvaka. Tistega, ki si ga je predstavljal in želel.
Foto: Photo by Christian Kaspar-Bartke/Bundesliga/Bundesliga Collection via Getty Images
