Težko pričakovan sobotni nemški nogometni šlager je ponovno ponudil jedrnat odgovor na preprosto vprašanje, kdo je boljši: Bayern ali Borussia Dortmund. Razlogov za novo suvereno zmago zvezde z juga ne manjka. Je klasika sploh še pravi naziv za dvoboj, v katerem se je v zadnjih petih letih praviloma smejalo le eni ekipi?
Milijoni navijačev iz leta v leto ponavljajo isto napako in nasedajo lažnim obljubam pred TV sprejemniki. »Tokrat bo Borussii vendarle uspelo.« »Letos bo BVB končno strl odpor Bayerna.« Delno imajo prav. Vselej obstajajo kolikor toliko čvrsti argumenti za prekinitev strahovlade južnjakov. Nič drugače ni bilo pred sobotnim obračunom na polnem Westfalenstadionu. Zasedbi Thomasa Tuchla je sredi tedna v Saarbrücknu odklenkalo v domačem pokalu, za nameček je 50-letni strateg s poškodbo Matthijsa de Ligta ostal še brez enega pomembnega člena že tako ali tako zdesetkane ožje obrambe in na nekdanje delovišče v srce Porurja pripotoval z oslabljenim kadrom.
Kar pa gostom še zdaleč ni vzelo zanosa. V manj kot desetih minutah igre so se prej omenjene hrabrilne besede podpornic in pristašev BVB razblinile v prah. Bayern je na vnovič neutemeljen domači optimizem odgovoril z vodstvom z 2-0, ki ga je v drugem polčasu podvojil in dopolnil razpad razglašene čete Edina Terzića. Borussia je klonila še devetič na zadnjih desetih prvoligaških klasikah. Kaj je povzročilo prepad med ekipama? Zakaj se črno-rumenim ne uspe otresti bavarskega prekletstva?
Brez presenečenj
Skozi časovni lok zadnjega desetletja je bila bitka Borussie z Bayernom pogosto taktična demonstracija nemškega nogometa na najvišji ravni, neredko z vznemirljivimi presenečenji. BVB je še pod vodstvom Jürgena Kloppa visokoleteči FC Hollywood vselej pričakal z noži med zobmi, Pep Guardiola je tekmeca enkrat presenetil celo s Javijem Martínezom v vlogi prikrite desetke. 109. prvenstveno dejanje ni bilo posejano s trenerskimi triki. Shema 1-4-2-3-1 proti prav tako preverjeni usmeritvi 1-4-2-3-1. Thomas Tuchel je v boj – ne glede na ozek nabor adutov – poslal najmočnejšo možno enajsterico, brez eksperimentov se je dvoboja lotil tudi Edin Terzić.
Pokvarjen tempomat
A največja vsebinska razlika med ekipama se ni skrivala v taktiki. Bayern je domačine prehitel po celi črti na vseh ravneh, česar nista potrdila le prva zadetka. Bistveno bolj izrazito se je to pokazalo v posameznih dvobojih na igrišču: Borussiini nogometaši so prepogosto lovili sapo ob jadrnih pobegih vihravih nasprotnikov, ki so po trenerjevih navodilih vabili domače branilce iz matičnih položajev proti sredini in čez polovico igrišča, kjer so praviloma hitro zapravljali žoge, slednje pa je Bayernov galopirajoči napadalni stroj hipoma vodil proti golu. Na svojem prehitevalnem pasu je delo zelo resno vzel in ga brezhibno opravljal Leroy Sané, ki je gostiteljem – v prvi vrsti reprezentančnemu sotrpinu Mariusu Wolfu – lomil hrbtenice. Z nizom natančnih dvojnih podaj so gostje uspešno slalomirali med benigno Borussiino obrambo.
Vrhunska zvezna vrsta
Ta je že v samem uvodu delovala zasanjano in po zaostanku z 0-2 postala trajno zaznamovana. Domači poskusi, da bi z umirjeno pripravo napadov odgovorili na gostujoči ”Blitzkrieg”, so se kratko malo izjalovili. BVB se je odredotočil na levo stran, kjer je bil Donyell Malen predviden za sprožilca prebujenja, skozi sredino sta se proti tekmečevim vratom pogosto sprehajala tudi desetka Julian Brandt in nominalno desno krilo Marco Reus, tako da je nesrečni Marius Wolf na desni ostajal osamljen. Zavoljo moštvene nemoči premikanja igre in nezmožnosti menjavanja strani napada je Borussia nepremišljeno igrala na karto zaverovanosti v Malnov uspeh na levi.
Morda smo še premalo nakazali Bayernovo premoč, ki je bila najopaznejša prav na sredini igrišča. Okoliščina, ki bi jo težko predvideli. Gostje so v tekmo krenili brez kaznovanega motorja Joshue Kimmicha, povratnik po poškodbi dlani Leon Goretzka pa je večer prej uspešno prepričal zdravniško-kineziološki oddelek Bayernove stroke v zmožnost igranja. Želja je bila – kot pri obrambnem soigralcu Dayotu Upamecanu – preprosto prevelika. V očeh mnogih Bayernovih navijačev spomladanski dolžnik je sploh prvič tvoril par osrednjih vezistov s poletnim prišlekom iz Leipziga Konradom Laimerjem, a v njuni složni navezi ni bilo niti sledu o pomanjkanju uigranosti. Avstrijec je Nemcu med izleti v napad uspešno kril hrbet in pridno pokrival prazen prostor, slednji pa je napadalnim soigralcem nenehno pomagal povečevati pritisk na domačo zadnjo vrsto.
Na presenetljivo gostujoče gospodovanje na sredini je izdatno vplival razglašen Borussiin igralski ansambel. Terzić ni zaman po pol ure igre Reusa s krila pomaknil proti sredini. BVB niti z ad hoc rošado – Brandt se je pomaknil na levo krilo, Reusa je na desni nasledil Malen – proti odlično pripravljenemu nasprotniku BVB ni našel ritma.
Predrzne menjave
Izid 0-2, pičlih 40% posesti (povprečna Borussiina na domačih tekmah sega prek 60%), brez strela v okvir … Domači trener je po skromnem prvem polčasu preprosto moral nekaj spremeniti. Namesto upehanega Wolfa je v boj poslal za Bayernove gabarite nekoč preobilnega Niklasa Süleja. Če je Borussia že v prvem delu napade mestoma gradila s tremi osrednjimi branilci, je po odmoru to počela stalno. Napadalci so se pomaknili še bliže Bayernovemu golu in tako ustvarjali shemo 1-3-2-5. Terzićevi varovanci so si številčni manko na sredini prizadevali premagovati z dolgimi podajami klasični devetki Niclasu Füllkrugu … in s tem končno poskrbeli za raznovrstnost.
Boljša napadalna igra pa je bila le prividna in je imela usodno posledico. S povišanim napadalnim impulzom se je odprlo več prostora za tekmečeve nalete. Predvsem srce Borussiine zvezne vrste je ostalo nepokrito. Osamljena Salih Özcan in Marcel Sabitzer nista uspela preprečevati udarnih Bayernovih protinapadov. Domači so imeli celo srečo, da je neustavljivi Harry Kane enega od njih dobitno sklenil šele v 72. minuti in malo pred zadnjim piskom izvrstnega Deniza Aytekina z dopolnjenim hat-trickom poskrbel za končnih 4-0.
Bo počasi dovolj govoričenja o klasiki?
Osupljivih devet porazov BVB na zadnjih desetih bundesligaških obračunih z Bayernom, katerega igralci so v tem obdobju v povprečju dosegli skoraj 3,5 golov na tekmo, Borussia pa je odgovorila le z dobrim enim (1,1) … Nemški nogometni šlager v zadnjih letih ni več reklama za sicer razburljivo in strelsko najbogatejše prvenstvo med elitnimi petimi na stari celini. Prednost enajstkratnih zaporednih prvakov pred črno-rumenimi po dobri četrtini tekmovanja po novem znaša pet točk. Medtem ko se je Bayern že soočil z večino tekmecev iz zgornjega doma, se bodo Reus, Brandt in Füllkrug s soigralci v naslednjih tednih udarili z nepredvidljivim Stuttgartom, zasluženo vodilnim Bayerjem iz Leverkusna in atraktivnim RB Leipzigom. Označevanje obračuna BVB-FCB za klasiko (nem. Der Klassiker) in tekmo, ki bi poskrbela za dodatno dimenzijo razburljivosti prvenstva se zavoljo izidov zdi vsako sezono bolj napačno. Upravičeno je vse več tistih, ki med glavnimi konkurenti Tuchlovi zasedbi v lovu na znamenito Meisterschale ne vidijo sobotne poraženke, ampak enega od njenih prihodnjih nasprotnikov…
Foto: AP Photo/Martin Meissner via Guliver Image