Avtor: Aljaž Pirnat
11. 2. 2024, 19.39
Poleg štirih nagrad je odbor podelil tudi deset plaket, ki so jih dobili za življenjsko delo v športu Franc Hočevar, Matjaž Jemec, Zdenko Mikulin, Danilo Vladimir Sergaš, za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa organizacijski odbor maratona treh src ter Zvone Dežnak, Edvard Hafner, Samo Masleša in Janez Slatinšek, za pomemben tekmovalni dosežek pa Vita Lukan.
Na 59. podelitvi, ki je bila na Brdu pri Kranju, sta navzoče pozdravila predsednica republike Nataša Pirc Musar in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, med gosti je bil tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franjo Bobinac. Minister Han je poleg zahvale nagrajencem in vsem, ki delujejo v športu, izpostavi še nekatere največje športne dogodke v tem letu, kot sta nogometno evropsko prvenstvo in olimpijske igre poleti v Parizu.
“Žal pa bodo OI potekale v času, ko po svetu divja kar 55 oboroženih konfliktov. V času antične Grčije je veljalo, da se med OI ustavijo vse vojne. Želim si, da bi letos uspelo doseči vsaj to, čeprav bi – pri tem moramo biti iskreni – vsi skupaj, vključno z Organizacijo združenih narodov (OZN), morali narediti več. Šport ima moč povezovanja ljudi in držav ter prispeva k mednarodnemu sodelovanju in razumevanju različnih kultur, zato verjamem, da lahko tudi s pomočjo športa dosežemo to premirje,” je ob čestitkah nagrajencem med drugim povedala predsednica Slovenije.
Poročilo Bloudkovega odbora je podal predsednika in vrhunski alpinist Viktor Grošelj. Do razpisnega roka je na odbor za podelitev letošnjih nagrad in priznanj prispelo 60 vlog za 50 nominirancev.
“Zadnja štiri leta, letos Bloudkov odbor v sedanji sestavi zaključuje svoj mandat, je bilo iz leta v leto izbor težji. Prav zaradi izjemnega razvoja slovenskega športa ter posledično vrhunskih dosežkov, tako pomembnih za Slovenijo, smo se člani odbora, potem ko nam je uspelo povečati denarni sklad in ga izenačiti s skladom za najvišja priznanja na področju kulture, vztrajno ukvarjali še z dvema drugima zakonodajnima pobudama,” je povedal Grošelj.
Prva je bila, da se v letu OI število nagrad lahko poveča za vse prejemnike olimpijskih medalj. “Tudi za tiste, ki v preteklosti Bloudkove nagrade še niso prejeli. Najprej zato, ker si jo po našem mnenju zaslužijo, a tudi zato, ker bi s tem omogočili odboru, da bi lahko nagrajeval tudi vrhunske športnike neolimpijskih športov, pa tudi trenerje, športne funkcionarje in druge zaslužne delavce v športu. Z veseljem sporočam, da nam je, ob soglasni podpori vseh političnih opcij v našem parlamentu, to tudi uspelo,” je pojasnil Grošelj.
Državni zbor je 18. oktobra z vsemi 86 glasovi navzočih poslancev potrdil predlogu dopolnitve zakona o Bloudkovih priznanjih. V obstoječi zakon so tako vnesli določilo, po katerem bo športnica ali športnik, ki dobi olimpijsko, paraolimpijsko, medaljo na olimpijadi gluhih in naglušnih ali medaljo na šahovski olimpijadi samodejno prejel tudi Bloudkovo nagrado.
Odbor v tej sestavi športnicam in športnikom, ki bodo po novem zakonu Bloudkova nagrade prejeli za nazaj, te podelil na posebnem dogodku v tem letu.
“Druga sprememba, za katero se zavzemamo, pa je, da naj Bloudkova nagrada vsem prejemnikom prinaša enako priznanje in zakonske pravice, ne glede na obrazložitev, zakaj so jo prejeli. Bloudkova nagrada bo le tako ostala enaka in nedeljiva. To je tudi njen namen, pomen in veličina,” je Grošelj označil eno od ključnih prioritet Bloudkovega odbora v prihodnji sestavi.
“Priznanja prinašajo tudi finančni dodatek, za nagrado v višini okrog 11.000 evrov. Športnik, nosilec Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek, pa je upravičen tudi do posebnega dodatka k pokojnini. A slednje sedaj še ne velja tudi za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, ki je tretja utemeljitev nagrade,” je še pred podelitvijo pojasnil Grošelj.
Vir :STA
Foto: Sportida.com
