Avtor: Urban Kolman
5. 4. 2024, 12.47
Pred začetkom sezone je spregovorila za spletno stran enega izmed glavnih sponzorjev Red Bullom. Priznala je, da sta bili zadnji dve sezoni posvečeni prihajajočim olimpijskim igram v Parizu: “Mislim, da sem dejansko večino časa posvetila Parizu. Po Tokiju se mi je prvič zgodilo, da sem imela neko obdobje, kakih treh mesecev, ko nisem vedela kaj bi. Nisem si predstavljala ali lahko sploh še kaj zlezem, bom sploh kako tekmo še zmagala. Bila sem brez motivacije, brez energije… Ampak takrat sem se tudi naučila, da moraš samo počakati, da pride vse nazaj, da spet dobiš tisti zagon. In ko se je to zgodilo, je imel v moji prihodnosti glavno vlogo Pariz.”
Dodala je: “Stvar sem morala predelati v glavi. Nekako sem morala nazaj k osnovam – Zakaj sploh plezam? Zato ker mi je fajn! To je osnova vsega. Ko sem prišla do tega spoznanja, se je vse vrnilo. In poleg tega, da mi je plezati fajn, sem takoj čutila tudi, da hočem biti v Parizu in da hočem biti “ready”. Zato lahko rečem, da so bili zadnji dve sezoni treningi posvečeni predvsem Parizu, vmes je prišla še poškodba in iz vsega sem se veliko naučila.
Ravno omenjena poškodba palca je bila vse prej kot nedolžna: “Se mi zdi, da se plezalci, no ljudje na splošno, sploh ne zavedamo, kako pomemben je palec na nogi. Jaz sem to videla šele, ko sem si ga poškodovala in potem ko sem končno dobila zeleno luč, da grem lahko spet z vsemi štirimi v steno. Takrat mi je postalo jasno, da gre za poškodbo, ki je zame lahko kritična. Dolgo sem palec rehabilitirala in nato sem spet potrebovala veliko časa, da sem zaupanje v stopalo dobila nazaj, da sem se prepričala, da je palec spet vsaj približno ok.
Ko sem bila poškodovana sem se res tolažila, da gre “samo” za palec in da lahko treniram vsaj zgornji del telesa, oziroma, da plezam po eni nogi. Sem pa tako postala še močnejša in to mi je kasneje zelo pomagalo pri treningih. Roman (Krajnik, trener, op.p.) je takrat sestavil plan treninga, ki ga delno še vedno uporabljava, ker je deloval res dobro. Ne le v času rehabilitacije palca, ampak tudi kasneje,” je nadaljevala.
Celotno okrevanje je trajalo več kot eno leto: “Torej, poškodovala sem se 6. februarja lani in šele sedaj, po enem letu in še malo, lahko rečem, da je palec nazaj, tak kot je bil pred poškodbo. Ja, priznam, strah me je bilo. Sploh prva dva tedna sem bila polna dvomov, negativnih misli. Pa ne ali se bom vrnila pravočasno, ampak ali se bom sploh, bom sploh še kdaj enako močna, bo moj palec sploh še kdaj delal kot mora… Ker govorilo se je tudi o neki operaciji, o različnih opcijah. Potem so mi rekli, da ko palec operiraš ni nikoli več isti. Nikoli! Temu sem se seveda hotela na vsak način ogniti in vsi okoli mene so se strinjali. Hkrati so mi vsi tudi zagotavljali, da bo v redu, da se bo pozdravil, tudi trener in fizioterapevt. Ni mi preostalo drugega, kot da jim verjamem. K sreči so imeli prav, vse se je zrihtalo, pa še, kot si rekel, ven sem res prišla močnejša.
V novi sezoni pričakuje težak boj za najvišja mesta: “Konkurenca je zelo močna. Zdi se mi, da se nivo vseh punc v svetovnem pokalu dviguje iz leta v leto. Vse si želijo dobrih rezultatov in čez zimo trenirajo močno, trdo. V Parizu bodo vse odlično pripravljene. No, jaz pa poskušam ostati dva koraka pred vsemi.”
“Kot sem rekla, nivo konkurence se dviguje, ampak mogoče ne čisto na vrhu. V špici vendarle ni hudih preskokov, nivo se dviguje počasi, v sredini je pa drugače. Tam nekje od 10. do 30. mesta se stvari odvijajo s svetlobno hitrostjo. In to je super. Super je tudi, da prihajajo mlajše in te spominjajo, da so tam, da čakajo na priložnost in da ne smeš zaspati.”
Za zaključek je razkrila svoje cilje: “Preprosto, da zmagam na vseh tekmah, ki se jih bom udeležila. Ve se seveda, katera je glavna med njimi.”
Vir: Red Bull
Foto: Sportida.com
