Čeh po zmagi na evropskem prvenstvu z mislimi že v Parizu

Kristjan Čeh je postal prvi slovenski atlet, ki je osvojil zlato medaljo na evropskih prvenstvih. Svoji zbirki medalj je četrto v metu diska dodal sinoči, ko je slavil v finalu prvenstva v Rimu. Izboljšal je drugo mesto s prejšnjega EP leta 2022 v Nemčiji. Na svetovnih prvenstvih leta 2022 v Eugenu je bil zlat in srebrn lani v Budimpešti.

Z 68,08 metra je prišel do enajste slovenske medalje na prvenstvih stare celine. Pred tem sta zlati medalji osvojili slovenski atletinji, leta 1994 v Helsinkih Britta Bilač v skoku v višino in leta 2002 v Münchnu Jolanda Čeplak v teku na 800 m.

“Zelo dobro se to sliši, res zelo dobro. Šele v zadnji seriji sem vedel, da sem zlat. Nikoli se ne ve, kdaj te lahko kdo prehiti, ne glede na to, da sem vodil celotno tekmo. Konkurenca je namreč zelo močna. Bil sem pripravljen za met prek 70 m, ampak ni ‘kliknilo’, kot tudi ne drugim tekmovalcem. A sem imel dobro tekmo, ves čas sem bil tudi pred Mykolasom Alekno,” se je na vsa usta smejalo Čehu po koncu tekme.

Drugi je bil tokrat Avstrijec Lukas Weisshaidinger (67,70 m), Avstrijec je bil pred tem tretji na OI v Tokiu ter tretji tudi na SP v Dohi 2019 in na EP v Berlinu 2018. Bron je s 67,48 m pripadel litovskemu branilcu naslova in svetovnemu rekorderju Alekni, četrti je bil olimpijski in svetovni prvak Daniel Stahl iz Švedske s 66,48 m.

“Zadovoljen sem, ker sem zmagal, prek 68 m je bil moj najdaljši met, zelo zadovoljen sem s svojo s tekmo. Že na ogrevanju mi je šlo zelo dobro, prvi met je meril prek 66 m, to sem si tudi želel. Potem sem kmalu dodal drugi met prek 68 m. nadaljeval sem malo na silo, dvakrat se ni izšlo in sem ostal brez izida, a sem potem tudi zelo dobro zaključil z zadnjima serijama. Pričakoval sem, da bo Alenka boljše metal, kot je. Danes sem bil najboljši. Pred dvema letoma sem bil na EP drugi z boljšim izidom kot danes, a je bil tedaj Alekna močnejši.”

Pri petindvajsetih letih je Čeh osvojil štiri medalje, po dve na SP in EP, na obeh prvenstvih je stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Tako mu v zbirki od velikih tekmovanj manjka le še olimpijsko odličje.

“Nerad napovedujem, a bo v Parizu na OI gotovo tudi dobra tekma. Z zmago na EP sem dobil dodatno motivacijo in tudi samozavest. Čakajo me še treningi, da bom še boljši čez dva meseca v francoski prestolnici. Tehnika je metu v diska najbolj pomembna star. Če je nimaš na visoki ravni, je tekma slaba in to se mi je poznalo letos na nekaj tekmah,” je izpostavil 2,06 metra visoki orjak iz Podvincev pri Ptuju.

V tem letu mu na nekaj tekmah ni šlo, serijski zmagovalec diamantnih mitingov v prejšnji sezonah. je bil šele sedmi v Marakešu. “Tam se je posebej poznalo, da mi v tehniki nekaj manjka. A potem smo to popravili, kar bi sicer morali že dva meseca prej, pred poletno sezono. Tako so bile tekme letos nekako posvečene temu, da se vse skupaj sestavi za nastop na EP.”

Tako je marsikdo tudi podvomil, če je bila pravilna odločitev za zamenjavo trenerja, kar se je prvič primerilo že leta 2021, ko je bil nato na svojih prvih OI v Tokiu brez trenerja na petem mestu. Estonec Mart Olman je sredi letošnjega marca zamenjal rojaka Gerda Kanterja, eden najboljših metalcev diska vseh časov ga je do treh medalj na SP in EP vodil v prejšnjih sezonah, ko je nasledil Gorazda Rajherja.

“So bile kritike, ko ni šlo najboljše. Še posebej, ker sem zamenjal trenerja. Za tako zamenjavo ni nikoli pravi čas, še posebej ne na olimpijski sezoni. Vedel sem, kaj delam in sem dokazal tudi sedaj, z medaljo, da sem sprejel pravilne odločitve. Ostal sem v svetovi špici.”

Na tekmi v večnem mestu je bila v aktivni vlogi tudi njegova življenjska sopotnica Anna Maria Orel. Estonska metalka kladiva je nekajkrat med tekmo prišla na tribuni čim bližje tekmovališču in mu dajala napotke. “Tudi Anna se spozna na disk, najde kakšne napake, ki jih ne vidi trener. Smo dobra ekipa. Sam sem tisti, ki posluša, na koncu pa sprejmem odločitev.”

Priznal pa je, da mu pred tekmo ni bilo lahko. “Pred kvalifikacijami sem bil tako živčen, kot še pred nobeno tekmo ne. A je bila na koncu ta živčnost pozitivna. Tako me ni motilo, da so bile kvalifikacije in finale na isti dan prvič doslej v moji disciplini. A sem v zadnjem obdobju tudi treniral v tej smeri, prilagodil sem priprave tako, da sem začel z dopoldanskim treningom in nato večernimi meti.”

Povedal je, da se bo sicer malo poveselil odličja. “A ne bo nič posebnega, čez dva meseca so namreč že OI in sedaj sem že vse misli usmeril v to tekmovanje. Ostajam še en dan v Rimu, v nedeljo pa grem domov. Na Ptuju bo manjša zabava. Nekaj časa bom doma, potem pa grem spet v Estonijo na treninge ter nato od tam na tekme. Konec junija bom prišel znova v Slovenijo in tekmoval na državnem prvenstvu v Celju. Vedno se veselim domačih tekem,” je napovedal Čeh.

In za konec je znova spomnil, kaj ga žene naprej. “Čez dva meseca bodo OI. Imam velik zagon za treninge v naslednjih dveh mesecih po tem osvojenem zlatu. Manjka mi še en naslov, kot sem rekel, pa nerad napovedujem. A se lahko za OI dobro pripravim in tudi tam daleč mečem,” je sklenil najboljši slovenski atlet zadnjih let.

Vir: STA
Foto: Sportida.com