Španija in Anglija se bosta za naslov nogometnega prvaka Evrope pomerila v nedeljo z začetkom ob 21. uri v Berlinu. Tekma bo dala odgovor, ali bodo trije levi prvič le osvojili evropski prestol, ali pa bo rdeči furiji po šestih zmagah doslej na tem EP uspelo s četrtim naslovom postaviti rekord.
Anglija je že drugič zaporedoma v finalu EP in upa, da bo končala 58-letni post od zadnjega in edinega velikega naslova na domačem mundialu. Pred EP favorizirana angleška vrsta, polna zvezdnikov, sicer večji del turnirja ni bila prepričljiva. Igrala je tudi tekmo brez golov s Slovenijo v zadnjem krogu skupinskega dela. Selektor Gareth Southgate je tako bil večji del turnirja tarča številnih kritih angleških navijačev.
Prav zaradi svojih predstav v Nemčiji in zgodovine je na stavnicah favorizirana vrsta trenerja Luisa de la Fuenteja. Še četrtič lahko prinese evropski naslov v Španijo in izboljša rekord, ki si ga sedaj deli s tremi naslovi (1964, 2008, 2012) z Nemčijo. Prav domačo vrsto je sicer premagala že v četrtfinalu.
Španski selektor bo lahko v finalu znova vključil nedavno suspendirana branilca Danija Carvajala in Robina Le Normanda, verjetno se bosta morala vrniti na klop veterana Nacho in Jesus Navas. Pedri, ki se je poškodoval proti Nemčiji, bo lahko samo gledalec.
Lamine Yamal, prvo ime polfinalne zmage Španije proti Franciji, je z izjemno vidno vlogo v homogeni španski zasedbi doslej igral kot šestnajstletnik. To soboto bo dopolnil 17 let in bo tako na papirju leto starejši nastopil v finalu.
Njegova babico je pred desetletji prispela iz Maroka in še vedno živi v Rocafondi. V tem delu države s 130.000 prebivalci, 30 kilometrov oddaljenem od Barcelone, je Yamal preživel del svojega otroštva in se z vlakom vozil na treninge. Prišel je v prvo ekipo Barcelone in se kljub pomislekom glede zrelosti za tako tekmovanje priboril nastop na prvenstvu ter na njem pustil pečat. Cena njegovega prestopa naj bi tako že narasla na milijardo evrov, poroča dpa.
Španije ima uigrano generacijo, zmes mladih in na drugi strani tistih, ki so osvojili že vse, kar je mogoče. Pa tudi koga, ki se je počasi prebijal v vrh, kot je Dani Olmo. Šestindvajsetletnik je mladinsko pot končal v Barceloni, leta 2015 prišel v Zagreb in najprej igral v drugi ekipi Dinama, a še istega leta prišel v prvo.
Član Leipziga od leta 2020 ter tako soigralec slovenskega napadalca Benjamina Šeška in nekdanjega reprezentanta Kevna Kampla je ostal eden izmed zgolj dveh, ki sta s temi zadetki na EP še ostala v boju za naslov najboljšega strelca. Drugi je Kane, ki je pred letošnjo sezono prestopil v Bayern, a je na bavarskem zaenkrat še brez pomembne lovorike v karieri.
Kane je sicer s soigralci počasi napredoval iz tekme v tekmo. Sistem 3-4-2-1 s Philom Fodenom in Jude Bellinghamom kot glavnima igralcema bo selektor verjetno uporabil tudi v finalu, polfinalna junaka Olliea Watkinsa in Coleja Palmerja pa bo verjetno obdržal kot jokerja s klopi. Luke Shaw bo najverjetneje prvič po dolgem premoru zaradi poškodbe začel na levi strani.
Angleški mediji finale opisujejo kot zgodovinski za reprezentanco in do neke mere celo usodno za prihodnji razvoj nogometa na Otoku, kar je sicer videti malce pretirano. Ne bo pa slednje veljalo za selektorja Anglije Garetha Southgata, ki je bil, ne le v zadnjih mesecih, ampak letih deležen hudih kritik. Na položaju je od poletja 2016 in mu letos mu poteče pogodba, katere nadaljevanje bo odvisno od izkupička na tem EP.
Oglasil se je tudi neozdravljivo bolni švedski nogometni trener Sven-Göran Eriksson. Med letoma 2001 in 2006 je skrbel za angleško reprezentanco. V odprtem pismu, objavljenem v Telegraphu z naslovom “Dragi Gareth, naredi to zame, Bobbyja Robsona in Anglijo”, je namenil dodatno spodbudo trem levom pred finalom.
“Delo selektorja Anglije je povezano z ogromnim pritiskom. Toliko slišite o letu 1966 in ekipi sira Alfa Ramseyja. Veste, kako velika so pričakovanja, da boste končali vsa ta leta bolečine. To sem čutil. Sir Bobby Robson je to čutil. Vsak od 13 menedžerjev je to občutil,” je zapisal Eriksson, ki je v začetku leta objavil, da ima raka trebušne slinavke. “Nobenemu od nas ni uspelo, a nihče ni bil bližje kot Gareth Southgate.”
Ne le nekdanji selektor, v svojem slogu s pridihom pristnega angleškega humorja se je prav tako pisno po zmagi zmagi nad Nizozemsko z 2:1 v izdihljajih drugega polfinala EP oglasil britanski kralj Charles. “Če vas lahko spodbudim, vas prosim, da si zagotovite zmago, preden boste potrebovali čudežne gole v zadnji minuti ali še eno dramo z enajstmetrovkami,” je pred finalom zapisal kralj v želji, da naj nogometaši “pazijo na nacionalni krvni tlak” po negotovih trenutkih doslej v Nemčiji.
Te so prestajali angleški navijači tudi v izločilnih bojih z izenačenjem v zadnjem izdihljaju osmine finala proti Slovaški in zmagoslavjem po enajstmetrovkah proti Švici v četrtfinalu.
Junak prvenstva bo prišel iz vrst Anglije ali Španije. Tako to gotovo ne bo Cristiano Ronaldo. Z največ udeležbami v zgodovini EP se je s Portugalsko prek enajstmetrovk proti Sloveniji uvrstil v četrtfinale in tam izpadel. Niti to ne bo Toni Kroos, ki se je po izjemni karieri po četrtfinalnem porazu poslovil od nogometa in nemške reprezentance. Tudi ne Luka Modrič s Hrvaško, ki ji po dveh izjemnih mundialih tokrat ni uspel niti preboj iz skupinskega dela.
Odgovor na to, ali bo njihovo odsotnost za potrditev vloge novega evropskega nogometnega junaka izkoristi najstnik Yamal, ali bo Kane vendarle dočakal veliko lovoriko, ali pa bo v soju žarometov blestel kdo drug, bo znan do konca nedeljskega večera.
Foto: AP Photo/Darko Vojinovic via Guliver
Vir: STA