Avtor: Nejc Mravlja
1. 10. 2024, 13.10
Tik pred začetkom prenosa je uradni grafični opremljevalec tekmovanja gledalcem postregel s posebnim napovednikom, v katerem so bili obrazi največjih zvezdnikov branilca lovorike in njegovega glavnega konkurenta nalepljeni na podobe slavnih superjunakov. Supersoničnemu Flashu je obraz za nekaj sekund posodil Jamal Musiala, medtem ko si je Xabi Alonso nadel kostum Batmana. Poteza, ki je občinstvu pred TV zasloni pred tekmo vlila dodaten odmerek vznesenosti.
View this post on Instagram
Resničnost je bila nekoliko drugačna. V odličnem vzdušju že sredi poletja razprodanega stadiona – Bayernova uprava je julija prejela več kot 351.000 zahtevkov za vstopnice – superherojev preprosto ni bilo na spregled. Spremljali smo predstavo dveh delovnih ekip, ki sta si s svojimi prepoznavnimi orožji na vse kriplje prizadevali dušiti oziroma omrtvičiti tekmeca in se na koncu razšli s prijateljskim remijem (1-1).
Naprej, Bayern!
Vincentu Kompanyju je v nekaj tednih uspelo tisto, kar so navijači bavarskega giganta čakali vse od Guardiolove ere. Nov strateg od igralcev zahteva bistveno bolj napadalno igro od predhodnika Thomasa Tuchla. Nekdanji belgijski reprezentant stremi k čim višjemu osvajanju žoge in krepitvi prevlade nad nasprotnikom tik pred njegovim kazenskim prostorom, kar mu omogoča nenehno menjavanje položajev. Bayern je tudi v soboto stalno pritiskal na gostujočo zadnjo vrsto in s številnimi dvoboji mož na moža po vsem igrišču lovil tekmeca.
View this post on Instagram
Že uvodne sekunde so potrdile, da se Musiala in druščina sobotne gala preizkušnje ne bodo lotili bistveno drugače. Z neusmiljenim izvajanjem pritiska so lovili spomladanskega osvajalca dvojne krone, kot da bi bil Bayer eden od nebogljenih kandidatov v boju za prvoligaški obstanek. Gostom ni preostalo drugega od kljubovanja z dolgimi žogami, a jih je, še preden bi jih ujeli Florian Wirtz, Martin Terrier ali Victor Boniface, praviloma polovila nanje pripravljena in visoko postavljena Bayernova obramba.
Pri posesti je Kompanyjeva zasedba delovala bolj pragmatično. K nenehnemu menjavanju strani in položajev, kar je Bavarce krasilo na preteklih tekmah, se to pot niso tako vdano zanašali. Prevladovali so z umirjenim nadzorom nad žogo in vmes marljivo skrbeli za obrambno neprebojnost.
View this post on Instagram
Pragmatični Bayer
Kljub temu je Bayern deloval bistveno bolj napadalno od tekmeca. Žoga je bila v domačih nogah slabih 70% igralnega časa, kar je v veliki meri posledica temeljitega izvajanja visokega pritiska. Posledično so gostje le poredkoma uspeli izvesti dve do tri uspešne podaje in so pogosto že na svoji polovici igrišča (pre)hitro izgubljali mukoma priborjeno posest.
Pa vendar je do upravljanja z žogo prišel tudi z vsemi žavbami namazani gost, ki na vročem obisku pri zvezdi z juga nikakor ni bil pripravljen preveč tvegati. Xabi Alonso je v primerjavi s Kompanyjem precej bolj vdan pragmatizmu. Bask svoje ekipe ne ščuva k pogostim vihravim protinapadom proti kakovostnim in na papirju močnejšim nasprotnikom, ker bi s tem po nepotrebnem izpostavil obrambno ranljivost.
Gostje so se do potankosti držali trenerjevega načrta. V postavitvi 1-5-2-3 so potrpežljivo čakali na svoji polovici, spredaj je ostal le en igralec (Wirtz/Terrier/Boniface), ki je na krilu prežal na morebiten obetaven protinapad. Za Leverkusen je bila prednostna sobotna naloga ohraniti strnjenost in z njo stabilnost.
Na sredini brez zmagovalca
Vloge so se kmalu po uvodnem pisku sodnika Felixa Zwayerja hitro razdelile. Bayern je pustil tekmeca k žogi in ga prisilil k teku, a si ni upal napredovati dlje v globino, kot je bilo potrebno, posebej oba osrednja vezista Joshua Kimmich in Aleksandar Pavlović nista brezglavo silila v napad. Leverkusen je na drugi strani vse karte stavil na neprebojno obrambo. Na trenutke so bili gostje stisnjeni v svoj kazenski prostor v shemi 1-5-4-1.
Bayern si je skozi vso tekmo prizadeval ustvariti višek na sredini igrišča, kamor sta se v pomoč Kimmichu in Pavloviću pomikala bočna branilca Alphonso Davies in Raphaël Guerreiro. Tisti od njiju, ki je bil dlje od žoge, se je vseskozi ponujal vezistoma in jima s tem olajšal podajo in hkrati menjavo strani.
Gostje so zavohali Bayernovo idejo in se še pravočasno zbrali. Vsi trije napadalci so bili v sprednji obrambni liniji prisiljeni opraviti obilo umazanega dela, da so vztrajno zapirali sredino, kar je hkrati pomenilo omejeno sposobnost za hiter protinapad po osvojeni žogi. Ni čudno, da si nobena ekipa ni uspela pridobiti prevlade na sredini igrišča.
Več priložnosti za Bayern, a brez izrazitih
Smo potemtakem ostali prikrajšani za vrhunsko predstavo, če smo večino časa spremljali bitko mojstra za pragmatično branjenje in bavarskega stroja za posest? Ja in ne. Ne ena ne druga ekipa si nista drznili storiti več, kot je bilo potrebno. Oba zadetka sta bila dosežena po strelih zunaj nasprotnikovega kazenskega prostora.
Če bi v nogometu o zmagovalcu odločal boksarski sistem točkovanja, bi se zmage veselili Münchenčani. Razmerje strelov (18:3) je bilo izdatno na strani domačih, ki so se izkazali s šolsko izpeljanim neutrudnim pritiskanjem na nasprotnika. Zahvaljujoč disciplinirani pozicijski igri so v kali zatirali sleherni Bayerjev poskus protinapada.
V začetku drugega polčasa se je Bayernovo dušenje Leverkusna le še stopnjevalo, a brez prave nadgradnje. Kimmich in sotrpini so s podajami pogosto iskali neoviranega Daviesa, ki je na levi strani pridno ustvarjal prazen prostor. Ko smo ravno pri praznini, je ta nastala v bližini tekmečevih vrat, kjer Bayern ni znal in zmogel predreti čvrstega obrambnega bloka gostov. Ti so redno vsaj s šestimi ali sedmimi igralci ostali za žogo, zato primerjave v številu strelov ne gre precenjevati. Pričakovano število zadetkov (xG) na domači strani ni bilo previsoko (1,16), a vseeno bistveno višje od Bayerja (0,14).
Prezgodaj za vse
Sama vsebina vsekakor ni prinesla nadaljevanja spektakularne najave iz superjunaškega napovednika. Moštvi nista ponudili visokooktanske predstave, a igralci po koncu niso bili nezadovoljni z rezultatom. Bayern je ohranil tri točke naskoka pred branilcem prvoligaškega naslova. Končni neodločen izid pa je nedvomno bolj potešil gostujoče apetite.
View this post on Instagram
Naziv poraženec dvoboja si lahko pripiše vodstvo tekmovanja (DFL), ki si je s spektakularnim obračunom elitnega razreda želelo dvigniti zanimanje za Bundesligo in s tem blagodejno vplivati na širjenje blagovne znamke. Z malce več zdrave pameti pri določanju tekmovalnega urnika bi mu to tudi uspelo. Težko je bilo namreč že v petem kolu pričakovati antološko vsebino. Sezona je še premlada, moštvi premalo uigrani, obenem je na kocki še vedno premalo, da bi se favoriti za slovito Meisterschale na igrišču na glavo metali za vsako žogo. Po sobotnem vrhuncu je jasno vsaj to, da ekipi še nista na ravni superherojev.
Foto: Sebastian Widmann/Bundesliga/Bundesliga Collection via Getty Images
