Sobotno dejanje nemške klasike med Borussio Dortmund in münchenskim Bayernom (1-1) vsebinsko ni navdušilo, a po drugi strani tudi ni razočaralo občinstva na stadionu in v več kot 200 državah sveta, kamor je potovala živa slika iz črno-rumenega nogometnega svetišča. Borussia se je poslužila uspešnega pristopa trenerja, ki je kot zadnji na njeni klopi dvignil slovito Meisterschale, a kljub temu ostala brez glavne nagrade.
Bitke Dortmundčanov z Bavarci so bile nekoč spopadi enakovrednih ekip. Četudi številne medijske hiše agresivno vztrajajo pri poimenovanju »klasika«, so njena zadnja dejanja le redko osupljivo razburljiva. Bayernu je pripadlo sedem od zadnjih desetih obračunov, BVB je v tem nizu slavil le letos spomladi, v času, ko je razglašeni FCB podlegel tudi na papirju precej šibkejšima Bochumu in Heidenheimu.
Glede na zanimanje javnosti – organizator bi prizorišče Westfalenstadion, ki sprejme 81.365 duš lahko napolnil vsaj petkrat – še vedno izjemno mamljiva tekma je v soboto prinesla nekaj dobrih novic za BVB. Ekipa se je skozi ves večer dokaj enakovredno kosala s papirnatim favoritom ne glede na to, da ji je bavarski imperij nekaj minut pred koncem uspel vrniti udarec.
Nuri končno našel udarno enajsterico
Varovanci ta hip najmlajšega glavnega trenerja v elitni Bundesligi, 36-letnega Nurija Şahina, v še mladi sezoni skačejo iz ene skrajnosti v drugo. Potem ko je moral vse pogosteje poslušati glasno negodovanje zvestih navijačev, ki so vse bolj strumno pozivali upravo k njegovi menjavi, se je Borussia zbrala in začela delovati stabilno. Visoka domača zmaga nad SC Freiburgom in evropsko slavje v Zagrebu, kjer so si črno-rumeni prvič po sredini septembra priigrali gostujoči uspeh, sta nakazala dvig forme in klicala po: ”Še!“
V prvi vrsti so začeli odpravljati eno svojih rakran, ki jih je omejevala od sredine poletja. Odkar so ključi igre na sredini igrišča zaupani Felixu Nmechi, Borussia lažje gradi napadalno vsebino. Občasni nemški reprezentant navdušuje kot zanesljiva šestica, ki ji skrb nad temeljitim pregledom nad dogajanjem tudi tedaj, ko se nahaja pod pritiskom, ni tuja. Ko se pomakne par korakov nazaj, se v napad lahko dejavno vključita oba osrednja branilca. V soboto je to še posebej spretno v akciji za vodilni zadetek Jamieja Gittensa izkoristil asistent Nico Schlotterbeck.
Poprej izgubljena in zdaj ponovno v pomembnem trenutku najdena (samo)zaupanje in samozavest sta tudi proti Bayernu zorela iz minute v minuto. BVB je imel na prejšnjih tekmah nemalo težav ob tekmečevem posamičnem pokrivanju, s tem mojstrsko izpeljanim bojnim načrtom sta črno-rumene matirala karizmatična danska Boja: Henriksen z Mainzem in Svensson z berlinskim Unionom. Uspešno zamisel je v delno prilagojeni različici – z vestnim pokrivanjem po vsem igrišču – uporabil tudi Bayernov trener Vincent Kompany, a je bil nasprotnik tokrat pripravljen in je hitro poiskal kakovostne odgovore: Marcel Sabitzer in Pascal Groß sta se vztrajno držala sredine igrišča in vajeti priprave napadov pogosto prepuščala osrednjima branilcema, ki sta stremela k hitrim podajam v napad. Tako je BVB le redko izgubljal žogo na – za tekmeca še kako prikladni – svoji polovici.
Kot nekdanji mentor
BVB je tako redko ponujal priložnosti tekmecu v bližini svojih vrat. Trener Şahin je taktiko utemeljil na ideji bivšega mentorja Jürgena Kloppa: v obrambi ostati čvrst in kompakten v shemi 1-4-4-2, obenem pa strnjeno in sinhrono prehajati v potencialne protinapade, ne da bi zadaj zazevala prevelika vrzel, ki bi jo kanili nemudoma izkoristiti gostje.
Borussia se je branila, kot se je v sezonah 2010/11 in 2011/12, ko je pod taktirko pozneje uspešnega Liverpoolovega managerja poslednjič posegla po najbolj cenjeni domači lovoriki. Vsa ekipa je bila osredotočena na žogo in od nje ni bežala predaleč. Bayernovi napadalni vezisti so domače moštvo želeli razbiti v akcijah dva na dva ali tri na tri, a so se črno-rumeni z neomajno disciplino in nepopustljivostjo v dvobojih pridno in uspešno branili. Bayern zato dolgo časa ni našel konkretnega odgovora na srboritega nasprotnika.
Bayernova nihajoča desnica
FC Bayern je na prvih 18 tekmah v tej sezoni prejel pičlih 13 zadetkov. Izjemna številka za ekipo, ki je bila še pred meseci priljubljena tarča kritik o pišmeuhovski igri v obrambi. Dva tekmeca sta se Bavarcem znala upreti: Eintracht Frankfurt mu je na krilih sijajnega Omarja Marmousha nasul tri gole, Barcelona, ki jo vodi bivši Bayernom strateg Hansi Flick, pa celo štiri.
Obema izzivalcema je bilo skupno to, da sta z vso hitrostno vnemo napadla Bayernovo desno stran, kjer je Vincent Kompany vse od začetka sezone in poškodb Josipa Stanišića in Sache Boeyja prisiljen k improvizaciji. Belgijski trener je od igralcev v soboto velel, naj s pospešenim pritiskom – če je bilo potrebno, tudi na silo – prenašajo igro na levo stran obrambe …
Kar pa ni vselej učinkovalo. BVB je prav tako uspel razbiti Bayernovo Ahilovo desnico – zahvaljujoč blisku Jamieju Gittensu. Vzhajajoči zvezdnik je vse boljši formi, kar je dokazal s stalnim vrtenjem tokratnega čuvaja Konnija Laimerja. Mladi angleški reprezentant je tako poskrbel za Bayernov prejeti zadetek številka 14 to jesen.
Pomanjkanje posamične kakovosti …
Četudi izvzamemo nihajočo desnico, je bil Bayernov splošni vtis po prvem polčasu dokaj medel. Vsebinska nekonsistentnost gostov je bila predvsem posledica nerazpoloženih posameznikov. Poskus, da bi gojili prevlado skozi ozko sredinsko grlo, se je zaradi pomanjkanja tehnične nadmoči hitro sfižil. Zelo je bila opazna odsotnost prepričljivega dostavljalca žog, kot je trenutno poškodovani Aleksandar Pavlović. Vseprisotni in nepredvidljivi Jamal Musiala se je z namenom nadomeščanja pomanjkanja prepotrebnega impulza zagnanosti Leona Goretzke sicer pogosto spuščal po žogo k sredini, a je na papirju zapeljivo idejo pripravljena Borussia razmeroma uspešno dušila.
Kompany je najbolj razpoložena krilna igralca pustil med rezervisti. Namesto Michaela Olisa in Kingsleyja Comana sta od prve minute zaigrala Mathys Tel in Leroy Sané ter potrdila, zakaj sta trenutno le drugi violini münchenskega nogometnega orkestra. Njuni prodori in preigravanja so le poredkoma dobili smisel in bili nagrajeni z osvojenim prostorom, občutek za čas in način, tj. kdaj in kako se lotiti tekmečevih branilcev, pa le komaj kdaj pravi.
Ko je po dobre pol ure igre zaradi poškodbe tekmi pomahal v slovo še prvi strelec Harry Kane, je igra Bayerna opazno usahnila. Brez prave izrazite devetke, ki bi plenila po tekmečevem kazenskem prostoru, so gostje ostali brez pomembne napadalne alternative. Posledica: le en skromen strel na Borussiina vrata med 15. in 45. minuto.
… in vendar ostajajo najmočnejša ekipa lige
BVB se je na koncu vendarle morala obrisati pod nosom za dragoceno zmago. Domačini so se v drugem polčasu za ohranitev prednosti morali opreti intenzivnega toka dogodkov. Vse bolj so se umikali na svojo polovico pred in v svoj kazenski prostor, Bayernova prevlada je iz minute v minuto naraščala. Po premoru so se gostje pobrali in hiteli hlastati po izenačujočem zadetku, s katerim bi si pridobili priložnost za zmago. Kompany je nekoliko prilagodil položaje igralcem: Musiala je zaigral bližje Borussiinim vratom, osrednja branilca sta se pomaknila na stran in Bayern je pridobil hitrost na bokih/krilih. Še bolj sta gostujočo igro pospešila jokerja Coman in Boey, ki sta na zunanja položaja vnesla nov zagon, pri čemer velja izpostaviti odlično in usklajeno sodelovanje Comana in Alphonsa Daviesa na levi strani. Olise, ki je vstopil kot zadnji Bayernov rezervist, pa je v veliki meri izpeljal akcijo za izenačujoči zadetek.
Medtem ko so Bavarci v drugem polčasu močneje pritisnili na plin, se je BVB mučil do zadnjega piska sodniškega debitanta na klasiki Svena Jablonskega. Čeprav je Şahin v zadnjih tednih uspel dvigniti Borussio, je bilo po koncu dvoboja malodane vsem jasno, da bitka med finančno najmočnejšima nemškima ekipama tudi v tej sezoni nikakor ni izenačena.
Foto: AP Photo/Martin Meissner via Guliver Image