Avtor: Nejc Mravlja
25. 2. 2025, 11.18
V začetku novega koledarskega leta smo na pomembnejših žogobrcarskih vrhuncih podoživeli zanimivo posebnost. Zadnji, ki doseže gol, ima pogosto najbolj prav. Prejšnjo sredo je s hat-trickom na z zvezdami posutem gala evropskem spopadu v španski prestolnici svoj prav mojstrsko uveljavil Kylian Mbappé. Še teden prej je nekaj podobnega z dvojcem in priigrano enajstmetrovko proti Brestu sporočil njegov rojak Ousmane Dembélé. Oktobra je po dveh nepozabnih predstavah proti Bayernu in madridskemu Realu svoj glas nazorno utemeljeval Barçin Raphinha. A odgovoriti na vprašanje, kdo je najlepše ovekovečil ljubezen do njenega veličanstva – nogometne žoge – med avgustom 2024 in februarjem 2025, nikakor ne bi smela biti najbolj zagonetna naloga. Ta hip najboljši nogometaš na zemeljski obli je brez dvoma Mo Salah.
“Faraon” je navzlic naštetim presežkom znamenitih konkurentov vsaj korak ali dva pred njimi. Iz tedna v teden redno zadeva in soigralce hrani z dih jemajočimi asistencami. Po skoraj devetletni čustveno nabiti, uspehov polni in energijsko eksplozivni v mnogočem prelomni eri Jürgena Kloppa ob reki Mersey, so se rdeči v prvi sezoni po slovesu karizmatičnega Nemca znašli nad vsemi pričakovanji. Nošeni na krilih Salahovega navdiha plujejo na čelu premierligaške druščine, za nameček so kot prvi prečkali ciljno črto v rednem delu prenovljene lige prvakov.
Egipčan igra kot navit, kar neizpodbitno dokazujejo osupljive številke: 38 tekem, 30 zadetkov in 21 asistenc na vseh frontah. Še bolj bodejo v navijaške in strokovne oči podatki iz domačega prvenstva: 27 tekem, 25 golov in 15 asistenc. Z drugimi besedami: Salah je že zbral 40 aktivnih udeležb pri ligaških zadetkih Liverpoola. Nekaj podobnega mu je uspelo v svoji prebojni sezoni 2017/18, v kateri je sunkovito tlakoval svojo pot med izbrance na evropskem in svetovnem nogometnem olimpu. V tej sezoni je zavidljiv ugled dvignil na še višjo raven.
View this post on Instagram
Na premierligaškem piedestalu
“Ne dvomim, da se bo z najuspešnejšo sezono posameznika v zgodovini Premier League,” je po nedeljski simultanki v Manchestru v mikrofon največje otoške športne TV hiše vzneseno navrgel Jamie Carragher. “Nihče se več ne sprašuje, ali bo presegel rekordne znamke, marveč koliko novih bo postavil. Morda bo letvico uspešnosti dvignil tako visoko, da se ji nihče ne bo zmogel niti približati. V zadnjih sedmih do osmih letih je že pustil neizbrisen pečat, a letos igra nadzvočno. Gre za sezono vseh sezon.”
Nekdanjo igralsko ikono rdečih bi kakopak lahko označili kot zanesenega privrženca Salaha in Liverpoola, a z izbranimi besedami vendarle ni šokiral, kaj šele razburil večine oboževalk in privržencev najpopularnejše športne panoge. “Mo” se je z učinkom pridružil triumviratu: Titi Henry (30 golov in 6 asistenc za Arsenal v sezoni 2003/04), Cristiano Ronaldo (31+7, Manchester United 2007/08) in – na svoj način – Erling Haaland (36+8, Manchester City 2022/23).
View this post on Instagram
Po vtisu in vsebini bi ob bok Salahu postavili zgolj Henryja iz znamenite Arsenalove generacije nepremagljivih. Če vas tudi to ni prepričalo, razširimo merila. V nedeljo je Salah že enajstič v tej sezoni na isti tekmi tako zadel kot asistiral, kar je v elitnih petih evropskih domačih prvenstvih uspelo le Lionelu Messiju na vrhuncu svoje katalonske epopeje. Ali s Carragherjevimi besedami: “Mojeva sezona je na las podobna vrhuncema karier Messija in Ronalda.”
Slava ali arabski milijoni
Pa vendar – iz razlogov, ki so mnogim upravičeno nepojasnjeni – še ne uživa priznanja, ki bi si ga zaslužil. “Kar uspeva Salahu z Liverpoolom, je na meji mogočega … Če ne bo v ožjem izboru za zlato žogo, potem to nima več pravega smisla. Preprosto mora biti eden glavnih favoritov za omenjeno priznanje, čeprav zveni precej bizarno, da še nikdar ni bil uvrščen med elitno trojko …,” se je ob Carragherju za isto nedeljsko mizo čudil še en bivši angleški reprezentant in igralec Liverpoola Daniel Sturridge.
Salahu tovrstna mnenja in laskave besede ne pomenijo veliko. Biti prvi Afričan, ki bi vse manj prestižno, a še vedno spoštovanja vredno lovoriko dvignil po Georgu Weahu (1995), je zanj nedvomno dovolj velik motiv, da ne bi prehitro podlegel šarmu arabskih milijonov, ki vse bolj glasno šelestijo ob omembi faraonovega imena. Le zakaj ne bi dodal nekaj novih prebliskov in presežkov v svoje že tako izstopajoče poglavje moderne premierligaške zgodovine.
View this post on Instagram
Pri rdečih si je že priigral mitski status, a s klubom poglavitnega sezonskega cilja še zdaleč ni izpolnil. Proslava ligaškega naslova na polno zasedenem kultnem Anfieldu je zaradi pandem(on)ične zaušnice spomladi 2020 izostala. Ponovitev dosežka, začinjenega z osvojitvijo lige prvakov, je – upoštevaje Liverpoolovo vsebino na igrišču – daleč od meje nemogočega. Z bleščečim zaključkom pomladi bi faraon postal večen … Član hiše slavnih posebne vrste in igralec, ki bi zvestobo povezal z vrhunskostjo na redko viden način.
Foto: AP Photo/Jon Super via Guliver
