EHF Liga prvakov brez Nemcev?

Najmočnejša rokometna liga oziroma njeni predstavniki, so ta teden na zboru vseh klubov izrazili svoje stališče do reforme s strani Evropske rokometne zveze. EHF namreč za leto 2020/21 pripravlja nov sistem tekmovanja, kjer naj bi bila elita sestavljena iz ene skupine po 12 klubov.

Nemško združenje prvoligašev je po sestanku zapisalo naslednje. Vseh 18 udeležencev Bundeslige podpira evropska tekmovanja in razume njihovo vrednost. Hkrati so se ”Bundesligaši” zavezali k temu, da so ob močnemu državnemu prvenstvu pripravljeni odigrati maksimalno 20 tekem v evropskih tekmovanjih. In še zadnja točka – vseh 18 klubov si prizadeva, da bo Bundesliga še naprej sestavljena iz 18 ekip in da termini tekem ostajajo nespremenjeni (četrtek, nedelja).

Vse skupaj je seveda strel v nogo Evropski rokometni zvezi. Ta ima že v tem trenutku številne težave z usklajevanjem terminov tekem, kajti bundesliga s svojim novim igralnim časom (sprejeli so ga letos, ko si je prenose zagotovila televizijska hiša Sky) močno posega v načrte in izvedbo tekmovanja po želji EHF.

Viri pravijo, da si v vodstvu EHF prizadevajo zmanjšati število nemških ekip med elito. Za sezono 2020/21 je tako ali tako po ključu mesto samo za enega bundesligaša, razen če drugemu ne bi bila dodeljena posebna vstopnica (tako imenovani Wild Card). Že v zadnjih letih je Nemčija seveda deležna posebnega povabila, kajti po pravilih iz Bundeslige v Ligo prvakov napredujeta le prvi dve ekipi, tretja pa vselej dobi povabilo.

Največjo težavo Nemcem trenutno predstavlja število tekem po novem sistemu. Z 12 ekipami v eni skupini z dvokrožnim sistemom, je jasno da bo tekem krepko čez 20. Že v skupinskem delu se številka povzpne na 22, z izločilnimi boji, pa bi udeleženci zaključnega turnirja odigrali kar 26 tekem.

Dejstvo je, da se da obremenjenost nemških klubov znižati z manjšim številom tekem v državnem prvenstvu, a tudi tu klubi ne odstopajo od zdajšnjega sistema 18 ekip, čeprav so bila v minulih letih vroča namigovanja, da bi se liga skrčila na 16 ekip. Vrsto let se namreč ponavlja fenomen kronične utrujenosti pri igralcih nemške lige, ki igrajo na vseh frontah (klub, reprezentanca, evropska tekmovanja).

Z letošnjo sezono so vodilni le naredili prvi premik v pravo smer in tako spremenili pravilo, ki omejuje število igralcev na tekmi. Po dolgoletnih prepričevanjih zdaj tudi Nemci igrajo s 16-imi igralci na tekmo in ne s 14-imi.

Prav zaradi te obremenjenosti so začeli nemški ligi uhajati zvezdniki. Karabatić, Ilić, Omeyer, Zeitz, Jicha, Canellas … Ti zvezdniki so v različnih klubih dobili enake finančne pogoje, njihovo športno življenje pa je postalo lažje. V Španiji, Makedoniji ali na Madžarskem, je tekom sezone državno prvenstvo bolj kot ne obstranska dejavnost, medtem ko se večino stvari podreja evropskemu naslovu.

In prav tu smo prišli do točke, kjer se pokaže največja težava. Klubi v Bundesligi dajejo večjo vrednost domači lovoriki, kot evropskemu naslovu. Morda je tu izjema Kiel, ki je bil v preteklosti že malce nasičen vseh osvojenih lovorik na domači sceni. No, v zadnjih dveh sezonah je tudi rekorder po številu naslovov, znova preusmeril dodatno pozornost domačemu prvenstvu.

Nezanimanje za evropsko tekmovanje ne nazadnje potrjujejo tudi številke gledalcev na tekmah Lige prvakov. Kiel je imel na dosedanjih petih tekmah, le dvakrat zapolnjeno dvorano (PSG, Flensburg), Flensburg jo je napolnil samo za tekmo proti Kielu, Rhein Neckar pa ni bil niti blizu polni dvorani. SAP arena je za zagrebško druga največja dvorana v eliti. Nemci so letošnji rekord zabeležili pri 6059 gledalcih na tekmi proti Barceloni. Tudi aktualni prvak Vardar je bil slabše obiskan. Odnos aktualnega prvaka do elite je medtem naletel tudi na ogromno kritik. Rhein Neckar je namreč tekmo proti Wisli odigral v eni izmed vaških telovadnic, ki sprejme 2000 gledalcev. Tekmo si je ogledalo 1152 gledacev.

Če številke primerjamo s tekmami iz bundeslige je zadeva popolnoma jasna. Kiel je odigral 6 domačih tekem in na vseh šestih je imel polno dvorano, Flensburg jo je napolnil na tekmi proti Rhein Neckarju, na ostalih sedmih tekmah pa je bilo povprečje skoraj za 1000 gledalcev večje kot na tekmah lige prvakov. Še najbolj absurdno pa je dejstvo, da dvakratni zaporedni nemški prvak ne more napolniti svoje dvorane niti na tekmi proti Kielu. To je bila tekma z največjim številom gledalcev v letošnji sezoni Bundeslige – nekaj več kot 11000 geldalcev je bilo na tekmi, za polno kapaciteto pa jih je zmanjkalo dobrih 2000. Na ostalih tekmah v Mannheimu so tribune na pol prazne.

Zanimanje klubov in gledalcev za elito je torej manjše, veliko manjše kot za Bundesligo. Ali si klubi dejansko lahko privoščijo, da ne bi igrali več Lige prvakov? Lahko. In to je najmočnejša karta, ki jo v pogajanjih z EHF-om uporablja Bundesliga.

Tudi vodstvo Kiela je potrdilo. ”Če ne bomo igrali Lige prvakov v naslednji sezoni, bomo utrpeli močan udarec, vendar bomo preživeli. Prihodki iz elite niso zanemarljivi in izguba bi bila prisotna, ampak tudi stroškov bi bilo veliko manj,” je povedal Reinhard Ziegenbein član nadzornega odbora kluba.

Na drugi strani EHF potrebuje Nemce, že iz marketinškega vidika. Nemčija le predstavlja ogromen oglaševalski prostor. Povsem odrezat klube iz najmočnejše lige na svetu, se ne bo dalo. Zmanjšanje njihovega števila med elito, bi zagotovo naletelo na neodobravanje, tako da evropsko rokometno zvezo znova čakajo pogajanja in morda tudi nove reforme objavljenih sprememb.

Foto: Šport TV

Avtor: Mitja Hozjan