Avtor: Luka Cotič
12. 6. 2018, 08.25
Maribor je prvič po letu 2008 ostal brez osvojene lovorike, kar bi v mnogih klubih sprožilo serijo sprememb. V Mariboru je ne bo. Morda bo odšel športni direktor Zlatko Zahovič, a še to samo zaradi notranjih zadev. Darko Milanič ostaja na mestu glavnega trenerja, čeprav je bil bržkone glavni krivec za izgubljeni državni naslov. Na zadnjem večnem derbiju sezone mu je taktičen načrt spodletel na vsej črti in lovorika je potovala v prestolnico. Toda v Ljudskem vrtu so na neuspeh s pomočjo Lige prvakov že pozabili in so prvi začeli priprave na novo sezono. Spremembe v ekipi bodo minimalne, resno se govori samo o odhodu Luke Zahoviča, kar je vsekakor dober obet.
Popolno nasprotje je Olimpija, ki je po 25 letih znova osvojila dvojno krono. Velikokrat rečemo, da je rezultat v nogometu kralj, a pri Olimpiji to očitno ne velja. Prepad med predsednikom in trenerjem je bil očitno prevelik in preglobok, da bi ga bilo mogoče premostiti v interesu napredka celotnega kluba. Priljubljeni Igor Biščan je moral oditi, kar je povzročilo veliko težavo za vodstvo kluba iz prestolnice. Malo je namreč trenerjev, ki bi sprejeli delo v nadvse nestabilnem okolju s silovitim pritiskom rezultata. Čeprav si zaradi občasno preveč previdne taktike zasluži tudi kritiko, je Biščan za seboj pustil velike čevlje. Včeraj ustoličeni Ilija Stolica bo imel vražje zahtevno delo.
Olimpijo bo do konca meseca zapustilo deset nogometašev, ki so jim potekle pogodbe ali posoje iz drugih klubov. Ekspresno je Ljubljano za Kazan zamenjal odlični Filip Uremović, sledili pa bi mu lahko še nekateri drugi, ki so se izkazali in bili ključni na šampionskem pohodu (Ivačič, Štiglec, Miškić, Kronaveter, Savič, Abass…). Tako bi v moštvu lahko zazevalo precej lukenj. Olimpija trenutno sploh nima desnega bočnega branilca, ima praktično samo dva osrednja branilca in enega osrednjega napadalca. Skratka, šampionska zasedba se podira kot hišica iz kart. Bolj kot ne je jasno, da bo prihajajočo sezono začela neka povsem spremenjena zeleno-bela ekipa.
Kot da nov kadrovski cunami ni dovolj, se nad Ljubljano zgrinjajo črni oblaki tudi v obliki protestov besnih in nezadovoljnih navijačev. Zanje je bila menjava Igorja Biščana pljunek v obraz podpornikov. Obeta se nekaj podobnega kot v zadnjem letu vladavine kralja banan Izeta Rastoderja, torej veliko negativne energije z bolj ali manj praznih tribun. Navijači se želijo znebiti trenutne vodstvene garniture na čelu z Milanom Mandarićem, ki pa bo klub zapustil šele potem, ko bo prejel zahtevanih 10 milijonov evrov odkupnine. Nič prej in nič kasneje, zato se mi zdi, da bodo protesti navijačev povzročili precej več škode kot koristi ekipi, ki bo poskušala ponoviti zadnji uspeh.
Predvsem zaradi nabiranja negativne energije bi Olimpija po treh osvojenih domačih lovorikah potrebovala uspešen nastop v Evropi. Temu smo bili nazadnje priče leta 2011, ko so Zmaji skoraj izločili dunajsko Austrio v tretjem predkrogu Lige Europa. Skupinski del Lige prvakov ali Evropske lige bo po novem še težje dosegljiv, zato bi bila že ponovitev uspeha izpred sedmih let za pretreseno nogometno Ljubljano več kot dobrodošla. Pod pritiskom rezultata bo prenovljena zasedba Olimpije tudi v uvodnih krogih državnega prvenstva, ko bo morala pokazati, da jo znova zanima samo prvo mesto. V nasprotnem primeru bi bila lahko sezona 2018/19 v prestolnici zelo mučna.
Blog izraža stališče avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva.
Foto: Sportida.com
