Avtor: Nejc Mravlja
14. 8. 2018, 11.10
V to skupino sodi tudi letošnja saga s Super Mariem Balotellijem v glavni vlogi. Od uvodnega februarskega telefonskega klica športnega direktorja Olympiqua iz Marseilla (v nadaljevanju OM), Andonija Zubizarrete, v upravo OGC Nice je minilo že dobrih šest mesecev. V tem času je bil prestop karizmatičnega napadalca označen za »možen«, »verjeten« in, po njegovem obisku vadbenega središča (La Commanderie) kluba iz največjega francoskega pristaniškega mesta, 8. julija, »le še vprašanje časa«. Italijanskega Ganca pri tem ni spremljal njegov, za medije morda še privlačnejši in zloglasnejši zastopnik Mino Raiola. Znak, da nekaj ni v redu? Da, če vemo, da je prihodnost napadalca povsem v njegovih rokah in da pri svojem delu ničesar ne prepušča naključju. Na drugi strani so predstavniki uprave Olympiqua pričeli partijo biljarda v troje. Njihov predlog pogodbe je prepričal igralca, a ne Raiole, še manj pa vodilnih ljudi kluba iz Nice, ki že več kot mesec pričakujejo nov klic s strani rivalske institucije.
Vrata se zapirajo ena za drugo
Nepričakovan status quo je zaobjel prestopni migljaj, ki se je z vidika OM v tem poletju zdel poglaviten. Če si ogledamo snubitev od blizu, lahko hitro sklenemo, da ima Olympiquova dejavnost »lovca« smisel. Predsednik kluba, Jacques-Henri Eyraud, je iz prve vrste spremljal, da potencialne ovire na poti do izvršitve (v prvi vrsti najvišji: že končan angleški in italijanski prestopni rok, ki bo zaključen v petek) počasi izginjajo. Raiola je storil vse, da bi Balotellija približal prijateljem v Neapelj, toda s strani Modrih prejel košarico. Sledila sta poskusa selitve v dve manj prestižni sredini, Parmo in Sassuolo, vendar se zavrnitev Marseilla v prid boju v drugi polovici italijanske prvenstvene hierarhije zdi težko uresničljiva. Zanimivo ostaja špansko tržišče, kjer pa so visokoleteči klubi že našli nosilce napadov za novo sezono, v osnovi mamljivi Valencia Michya Batshuayija in Sevilla Andréja Silvo. Podobno velja za nemško nogometno krajino, kjer za povratnika v reprezentanco Azzurov ni javno izraženega zanimanja, pri čemer bi pomembno oviro v potencialnih pogovorih predstavljala igralčeva želena mesečna plača (800.000 evrov). Kaj pa ostali? Kitajska zanj ni magnet. V igri ostajata Rusija in Turčija, kjer se (kot v Franciji) prestopno dogajanje zaključi v zadnjem avgustovskem večeru.
Predsednik Nice pod pritiskom
Trenutno stanje je kot naročeno za OM, ki je iz dneva v dan v ugodnejšem položaju. Super Mario se je že na majskem tekmovalnem obisku stadiona Orange Vélodrome (zmaga Olympiqua z 2-1) odkrito spogledoval z domačimi navijači in nakazal, kje si želi nadaljevati kariero. Njegov zastopnik bi, glede na pretekle izkušnje, svoje kaprice lahko hitro umaknil v drugi plan, uprava Nice pa potrebuje denar za okrepitve. Čas torej teče v korist Fokajcev (orig. les Phocéens, vzdevek Olympiqua iz Marseilla), kar potrjuje sobotna izjava predsednika Orlov z Azurne obale, Jeana-Pierra Rivèra. Ta je ponudbo Marseilla oznanil za smešno nizko in dodal, da bo podrobnosti primera Balotelli javno razkril po koncu prestopnega roka. V podtonu je potrdil tisto, kar se že nekaj časa glasno govori v ozadju: Balotelli v novi sezoni za Nico ne bo več igral. Če bo dogajanje do konca meseca sledilo napovedim, bo Rivère ob koncu avgusta stisnjen v kot. Ali bo napadalca prodal v Marseille za zanj »smešno« odškodnino (10 milijonov evrov, izvzemši premijo za Mina Raiolo), ali pa bo Balotelli oddelal zadnje leto obstoječe pogodbe z Orli, čeprav je nov trener Nice, Patrick Vieira, javno priznal, da bi napadalčev odhod blagodejno vplival na klubski proračun in izdatno osvobodil plačno maso. Karte so na strani OM, ki se mu obeta izvrstna kupčija. Z njo bi vizija »OM Champions Project« dobila novega nosilnega člena, ne da bi klub zanj preveč zapravil. V primeru uresničitve scenarija bo film sklenjen s srečnim koncem, ki pa je v svetu cinefilije pogosto osnovan s prelomnimi preobrati in zabeljen s tveganjem. V primeru Balotelli zveni nekam znano, mar ne?
Foto: Šport TV
