Avtor: Nejc Mravlja
4. 9. 2018, 09.52
Nizozemski kapitan je v 17. stoletju veljal za enega najbolj drznih predstavnikov svojega poklica. Na eni od njegovih rednih plovb po tedaj ustaljeni poti za svojega delodajalca (Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo) med Evropo in Indijo ga je, tik preden bi s svojo ladjo obšel najjužnejšo točko Afrike (Rt dobrega upanja), zajel vihar. Fokke se, zvest svoji trdoživosti, ni ustrašil in se zaobljubil, da bo ne glede na zahtevne razmere obplul rt, naj stane, kar hoče.
Nadaljevanje nam do danes ni podrobno in natančno znano, ohranjeni viri so si povsem različni, kar je sprožilo veliko ugibanj, ta pa so se, kot v mnogih podobnih primerih, zlila v legendo. Viharju naj bi sledil nepojasnjen zločin, po katerem je posadka zbolela za kugo, zaradi katere ni smela pripluti v nobeno pristanišče. Od tedaj sta ladja in posadka postali obsojeni na večno plovbo brez izkrcanja. Po izročilu pa vsako plovilo, ki na morju sreča Letečega Holandca, doleti strašna nesreča …
Domišljija je rodila nešteta pojavljanja zgodbe v knjižni in filmski obliki. Njeno srž pa med drugim pooseblja Fokkejev rojak, ki je dobrih 300 let zatem poskrbel za enega najodmevnejših prestopnih migljajev v francoskem nogometnem svetu.
Potem, ko se je na upravo Olympiqua iz Marseilla vsul plaz kritik in norčavih opazk ob neuspešno sklenjenih pogajanjih v primeru Balotelli, so se vodilni možje najpriljubljenejšega francoskega nogometnega kluba odločili na najboljši način odgovoriti kritikom: prešli so (od besed) k dejanjem. V zadnjih dneh avgusta so uspeli prepričati ta hip enega najbolj uveljavljenih evropskih osrednjih vezistov v petletno sodelovanje in na veličasten način sklenili poletno nogometno tržnico. Priložnost, da podrobneje predstavimo Kevina Strootmana, njegove odlike in kalvarijo, ki jo je uspešno prebrodil.
Iz PSV Eindhovna, kjer je z zgolj 23 leti nosil kapetanski trak, se je poleti 2013 preselil v večno mesto. Izrazite vodstvene lastnosti (te so mu prinesle vlogo kapetana tudi v nizozemski reprezentanci Louisa van Gaala), preudaren in umirjen značaj, bogata tehnična raznolikost, bojevitost brez primere … je le nekaj kratkih poudarkov, ki so prepričali mnoge. Walter Sabatini in Rudi Garcia niti za trenutek nista oklevala in za igralca predložila slabih 20 milijonov evrov (z vključenimi dodatki) odškodnine. Za nameček je Roma Nizozemcu ponudila številko 6, ki jo je klub pred leti slovesno upokojil v čast slovitemu branilcu Aldairju. Rdeča preproga je bila položena, Strootman je na velika vrata vstopil v italijanski nogometni svet, v ekipi pa dopolnil za Rudija Garciaja magični trio osrednjih vezistov. Trener je tedaj zvesto vztrajal s postavitvijo 1-4-3-3, v Kevinu videl popoln vezni člen med obrambo in napadom, obenem pa ustrezno dopolnilo Danieleju De Rossiju in Miralemu Pjaniću.
Navzlic prihodu Radje Nainggolana januarja 2014 je Nizozemec vestno navduševal navijače in po 29 tekmah beležil zavidljivo bero sedmih asistenc, ki jih je oplemenitil s šestimi zadetki, med katerimi izstopa dragulj proti Napoliju v pokalnem polfinalu februarja 2014. Nainggolan je ostal potisnjen v ozadje, Strootman pa postal ljubljenec »Curve Sud« in strokovnega štaba. Že mesec zatem pa … šok. Proti istemu tekmecu, Napoliju, le da tokrat na prvenstvenem obračunu. V 7. minuti je navidez nepregrobemu trku z Blerimom Džemailijem sledil neroden padec … Trije siloviti kriki so osupnili občinstvo na stadionu San Paolo.
Zanj ni bilo prostora
V tistem trenutku še nihče ni vedel, da bo hiter, odziven, vsestranski vezist, želja številnih evropskih velikanov izginil iz središča pozornosti. Kljub poškodbi je zelenico zapustil brez pomoči zdravniško-fizioterapevtske zasedbe. S sklonjeno glavo. Prvi pregledi so potrdili strgano križno vez v levem kolenu, a prava kalvarija se je šele pričela. Operacija, okrevanje in nenehna podpora tifozov so zaznamovali osemmesečno odsotnost ljubljene Romine šestice. Prvi sončni žarek je posijal za kratko: med 9. novembrom (vstopil kot rezervist na tekmi s Torinom) in koncem januarja 2015, ko je po gostovanju pri Fiorentini moral še drugič pod nož.
Strootman se je še drugič odločil za poseg doma. Napačna odločitev, kot je pozneje priznal tedaj predsednik zveze italijanskih fizioterapevtov in še danes eden vodilnih strokovnjakov na svojem področju, Alessandro Falcioni: »Nizozemski kolegi so vez zamaknili za centimeter. Pier Paolo Mariani (ugleden rimski kirurg, ki že leta sodeluje z AS Romo in številnimi uveljavljenimi italijanskimi športniki, v svoji bogati karieri je opravil že več kot 1300 posegov) mu je rešil kariero. Na igrišče se bo vrnil konec januarja (2016). Da je do tretje operacije sploh prišlo, nekaj ni bilo v redu. V prvem posegu je bila vez napačno nameščena na medialni čvrš (zadebelitev kosti ob sklepu) stegnenice – nizozemski kirurg je napačno izmeril novo vez, ki jo je pregloboko pričvrstil v primerjavi s prvotno. Posledica: operirano koleno se ni moglo povsem upogniti in tako nuditi polne opore štiriglavi stegenski mišici (kvadricepsu), mišici, ki omogoča polno raztegljivost noge.«
Strootmanova odločitev za tretji poseg pri dr. Marianiju je zasluga uprave kluba. Da bi preprečila nov neuspeh na operacijski mizi, mu je ponudila celo podaljšanje pogodbe kot znamenje zaupanja kljub (pre)dolgi odsotnosti. V vmesnem času so se vrstila in kopičila številna sporočila podpore in sočutja, ena najbolj priljubljenih rimskih radijskih postaj, Roma Radio, je pripravila celo posebno spletno kampanjo, v kateri je navijače pozvala k objavi sebkov njihovega poziranja ob pralnih strojih in se tu navezala na vzdevek, ki ga je igralcu namenil trener Garcia, tj. »lavatrice« (po slovensko »pralni stroj«), s pojasnilom: »Vsako slabo podajo/žogo spremeni v odlično/bleščečo.«
Vzpon z dna – Kevin 2.0
Februarja 2016 se je vrnil v vadbeni proces in aprila istega leta, tedaj že pod taktirko novega trenerja Luciana Spallettija, zapopadel tekmovalni ritem. Rudi Garcia je bil Romina preteklost, Nainggolan se je ustalil v začetni postavi. Na tem mestu je morda celo odveč poudarjati, da ni šlo več za istega igralca. V prihajajočem poletju je prodaja Pjanića v Juventus pomenila Kevinovo vrnitev v udarno enajsterico. V družbi De Rossija in Nainggolana je predstavljal srčiko novega taktičnega načrta. Različico 1-4-3-3, ki ni povsem sledila fizičnim zmožnostim Strootmana, je Spalletti v svojem značilnem slogu polagoma, a zanesljivo, pretvoril v 1-4-2-3-1. Nainggolan je zasedel položaj za napadalcem in »tekel za vse«, Strootman in De Rossi pa sta v paru osrednjih vezistov skrbela predvsem za obrambne naloge. Nizozemec je resda ohranil svoj značaj, izobilje tehničnih odlik in vlogo avtoritete, obenem pa izgubil mobilnost. Sprinti so postali krajši in manj udarni, gibanje brez žoge bolj predvidljivo in manj usmerjeno v pretenje tekmečevi obrambi, glavni udarec sta utrpeli njegovi odzivnost in hitrost. K sreči je zadržal popolnost tehničnega znanja, na krilih nadpovprečne taktične inteligence pa se je znal hitro prilagoditi novi vlogi, v kateri je odigral spodobno sezono, ki pa je po vsebini v maločem spominjala na njegovo prvo pri Romi.
Prihod Eusebia Di Francesca je pomenil vrnitev na različico 1-4-3-3 in Strootmanove omejitve so (pre)hitro splavale na površje, a je ne glede na njegovo tokrat bolj statično vlogo ohranil vlogo stebra ekipe, dobil prednost pred mladim Pellegrinijem in s soigralci aktivno soustvaril evropsko pravljico, ki jo je šele v polfinalu lige prvakov prekinil Liverpool. Idealna priložnost za odhod na vrhuncu, še posebej, ker se je Romi pridružila kopica nadarjenih mladcev, ki ne bi potrebovali veliko časa, da ogrozijo njegovo zacementirano mesto v postavi.
Hotel je ostati, a …
Strootman prvotno ni želel zapustiti kluba, ki mu je toliko dal in mu stal ob strani v najtežjih trenutkih kariere. Dokaz za to so solze, ki so zajele njegov obraz, ko se je v večernih urah zadnje avgustovske nedelje poslavljal od nekdanjih soigralcev v Rominem vadbenem središču Trigoria, le nekaj dni po tem, ko je prvič postal očka in se v petih letih bivanja v večnem mestu počutil kot doma, tako zelo, da je tu kanil skleniti kariero in si z družino kupiti hišo. Kljub imenovanju za drugega namestnika kapetana, se je dobro zavedal, da ni več središčna figura klubske vizije. Nenazadnje so to z dovoljenjem pričetka pogajanj z Olympiquom iz Marseilla potrdili člani uprave. Še pomembnejšo vlogo je odigral Rudi Garcia. Uspešno sodelovanje je rodilo visoko vzajemno spoštovanje. Tehtnico v korist OM je dodatno prevesila ponujena letna plača – 5 milijonov evrov neto z vključenimi dodatki (pri Romi je prejemal 3,2 milijona).
Leteči Holandec 3.0
Rudi Garcia je lahko pomirjen. Od začetka prejšnjega tedna je znova združil moči z nekdanjim varovancem. Sebki ob pralnem stroju so preteklost. »Kevin bo dokazal svojo vsestranskost. V zadnjih letih je igralsko dozorel, je bogatejši za šopek izkušenj, znal se je pobrati, ko je bilo najtežje. Tudi v taktičnem smislu je z nastopanjem v Serie A in ligi prvakov ogromno napredoval.« Besede, ki ne skrivajo upravičenega laskanja, kar je trener kluba iz Marseilla dodatno ponazoril: »Z velikim veseljem bova znova združila moči, tudi kot človeka sva se v času po njegovi težki poškodbi zbližala, s sodelavcema Frédéricom Bompardom in Claudom Fichauxom smo mu nenehno stali ob strani in z njim zgradili odličen odnos. Je prava poživitev kluba.«
Potrditev smo dočakali že predvčerajšnjim. Po zgolj štirih vadbenih seansah z novimi soigralci je Strootman gostovanje v Monaku oddelal v celoti. V paru osrednjih vezistov sta z Morganom Sansonom (bržčas bodoči Nizozemčev »partner« na sredini, Luiz Gustavo, je zaigral v srcu zadnje vrste) spretno krila hrbet režiserju Dimitriju Payetu in dobila večino (skupaj 63%) dvobojev z nasprotnikovimi igralci. »Pralni stroj« je tekmo odigral z odliko, blestel z bojevitostjo, s številnimi preudarnimi potezami v ekipo (ob Falcaovem golu za monaško vodstvo z 2-1 je pravočasno povzdignil glas) vnesel pravšnji odmerek mirnosti in bil s svojo avtoritativno vlogo pomemben gradnik prve zmage Marseilla na obisku kneževine v zadnjih osmih letih in pol. Združenje profesionalnih klubov (v izvirniku Ligue de Football Professionel), organa, ki bdi nad izvedbo francoskega prve lige, ga je izbralo za igralca tekme. Že na prvem skupnem izzivu sta torej Leteči Holandec in Olympique iz Marseilla uspešno konzumirala »ljubezen na prvi pogled«. Bo ta prerasla v srečen zaključek in »resno zvezo«? Ambiciozna vizija »OM Champions Project« je z odmevno pridobitvijo napravila pomemben korak naprej. Navijači so lahko upravičeno pozitivno vzhičeni, tekmeci pa vsekakor resno opozorjeni. Saj veste, kaj se zgodi, če prekrižaš pot Letečemu Holandcu …
Foto: Šport TV
