Avtor: Blaž Magdič
13. 11. 2018, 17.04
Na Pokljuki se bodo biatlonci svetovni javnosti prvič predstavili 2. decembra s tekmami mešanih štafet in mešanih dvojic, po dveh dneh premora pa bo med 5. in 9. decembrom na sporedu še šest tekem, obe posamični, sprinta in zasledovanji. A vse do konca tedna so bili na trnih slovenski prireditelji, saj Pokljuke letos še ni pobelil sneg, visoke novembrske temperature pa niso zagotavljale priprave proge z lanskimi zalogami.
“Še prejšnji teden nas je močno skrbelo, po zadnjih pogovorih z vremenoslovci pa smo optimistični. Konec tedna je napovedana ohladitev, nato pa moramo počakati nekaj dni, da zamrznejo tla in začeli bomo z razvozom snega. Prav zaradi pozne ohladitve bomo s tem malo zamujali, sneg bomo dali na proge 22. ali 23. novembra, ko bo na sporedu tudi kontrola s strani Mednarodne biatlonske zveze,” je povedal Šušteršič.
Na Pokljuki imajo na zalogi okrog 18.000 kubičnih metrov lanskega snega. Ta bi po Šušteričevem mnenju v normalnih razmerah zadoščal za tekmo. “Če bi imeli običajno tri ali štiridnevno tekmovanje, s tem ne bi bilo težav. Letos bodo tekmovalci na Pokljuki nastopali kar osem dni in nenadna ohladitev ali pa močan dež bi nas lahko spravila v težave.”
Na Pokljuki si zdaj hitro želijo predvsem nizke temperature, ki bi omogočile izdelavo umetnega snega, da zagotovijo ustrezno širino prog, pa tudi, da olepšajo vsaj stadionski del tekmovališča, od koder potuje večji del televizijskega signala v svet. Še pred tednom dni pa so iskali tudi rezervne možnosti za izdelavo umetnega snega, kjer so se med možnostmi ponujale izdelava snega v garaži v Planici, v šotoru na Pokljuki ali pa v hokejski dvorani na Bledu.
“Dela na Pokljuki za samo tekmo so se sicer že začela, saj že postavljamo mobilno infrastrukturo, tudi dodaten tribune na stadionu. Zelo se veselimo tudi morebitnih drobnih snežnih padavin, ki bi ob ustrezno nizkih temperaturah ostale na Pokljuki do tekme, saj je podoba s tekmovanja v snežni kulisi povsem druga,” še dodaja Šušteršič, ki je upal na hladnejši november, da bi se na Pokljuki lahko pripravljala tudi slovenska reprezentanca, ki pa bo tako ta teden odšla na snežne priprave v avstrijski Obertilliach.
A težave s snegom niso slovenska posebnost. Po podnebnih spremembah v zadnjih desetletjih, posebej pa po letošnjem poletju in podaljšani jeseni, se s težavami ubadajo praktično vsi prireditelji svetovnih pokalov v Evropi. Tudi na uvodni tekmi svetovnega pokala alpskih smučarjev na ledeniku Rettenbach nad Söldnom so morali prireditelji zagotoviti sneg z drugih destinacij in uporabiti lanske zaloge, saj je bilo snega letos za tekmovanje premalo.
Razlaga za pomanjkanje snega je otoplitev. Robert Steiger z univerze v Innsbrucku poudarja, da je v zadnjih letih značilno predvsem dejstvo, da vročinski vali trajajo dlje kot pred leti, dni z ekstremno nizkimi temperaturami pa je vse manj, zato trendu ni videti konca. Avstrijsko-kanadska študija je razkrila, da bo leta 2050 le še 10-13 prirediteljev, ki so že gostili zimske olimpijske igre, sposobno organizirati novo prireditev, kar bi pomenilo, da bodo v času iger imeli vsaj 30 cm naravnega snega in ustrezno nizke temperature za tekmovanja. Trend pa je podoben na vseh smučiščih.
